Jedro

Toženka je bil upravičena do otroškega dodatka. Po naknadnem preverjanju podatkov o dohodkih je CSD po uradni dolžnosti obnovil postopek zaradi novih dejstev in izdal novo odločbo, da se zmanjša višina otroškega dodatka. Ko je CSD izvedel, da je toženkin sin dopolnil 26 let, je izdal novo odločbo, da je toženka upravičena do otroškega dodatka v zmanjšani višini. Ker pa toženkina hči ni več imela statusa študenta oziroma dijaka, je toženka izgubila upravičenje do otroškega dodatka od določenega dne. Vse odločbe tožeče stranke so postale dokončne in pravnomočne. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je toženka dolžna povrniti preveč izplačani otroški dodatek, utemeljen (103. čl. ZSDP in 190/3. čl. OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožeči stranki plačati 884,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od 13. 8. 2009 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da dolga ni sposobna vrniti in prosi za odpis dolga, v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. Je brezposelna, živi izključno od socialne pomoči, ki znaša 260,00 EUR mesečno, kar ji ne zadošča niti za preživetje, drugih dohodkov nima.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena, v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do kršitev postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Spor v predmetni zadevi se nanaša na preplačilo otroškega dodatka, ki ga je tožnica prejela za čas od oktobra 2008 do avgusta 2009. Glede na izdane odločbe Centra za socialno delo A. (v nadaljevanju: CSD) je bila toženka upravičena v času od 1. 10. 2008 do 30. 9. 2009 do otroškega dodatka v znesku 218,64 EUR mesečno, za otroka B.B. in C.C.. Po naknadnem preverjanju podatkov o dohodkih je CSD 17. 7. 2009 izdal sklep, da se postopek obnovi po uradni dolžnosti zaradi novih dejstev in je istega dne izdal odločbo, da se zmanjša višina otroškega dodatka na znesek 133,64 EUR mesečno. Nastala razlika je znašala 85,00 EUR oziroma za 7 mesecev 595,00 EUR. Ko je CSD izvedel, da je toženkin sin dopolnil 26 let je 5. 10. 2009 izdal novo odločbo, da je toženka upravičena do otroškega dodatka od 1. 5. 2009 do 30. 4. 2009 v skupni višini 71,95 EUR mesečno. Ker pa toženkina hčera ni več imela statusa študenta oziroma dijaka, je toženka izgubila upravičenje do otroškega dodatka od 1. 10. 2009 kot to izhaja iz odločbe z dne 21. 10. 2009. Vse navedene odločbe so postale dokončne in pravnomočne, saj toženka ni vložila pritožbe. Skupna razlika, kakor je to navedla tožeča stranka v tožbi, je bila 884,44 EUR, saj je toženka dne 29. 1. 2010 delno plačala dolg. Iz dokumentacije je tudi razvidno, da je CSD toženko pozval na vročilo preveč izplačanega otroškega dodatka, toženka bi ga lahko poravnala v 12 mesečnih obrokih po 80,40 EUR.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje pravilno, kot pravno podlago za odločitev v tem sporu, uporabilo 103. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP; Ur. l. RS, št. 97/2001 s spremembami) ter 3. odstavek 190. člena Obligacijskega zakona (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2011 s spremembami).

Težke ekonomske in socialne razmere v katerih tožnica živi, preživlja se izključno od socialne pomoči, ki znaša 260,00 EUR mesečno, ne vplivajo na rešitev predmetne zadeve. Že sodišče prve stopnje je v zvezi s temi navedbami toženke, da dolga ni sposobna vrniti, ji pojasnilo, da lahko ministrstvo na njen predlog odpiše dolg v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. Toženko je napotilo na CSD, kamor naj poda vlogo, h kateri naj priloži celotno dokumentacijo o dohodkih, finančnem stanju in mesečnih obveznostih, ki jih ima sama in njeni družinski člani. Sodišče, tudi pritožbeno, v okviru sojenja presoja le glede zakonitosti in pravilnosti vrnitve preplačila in ni pristojno za odločanje o odpisu dolga.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ob uporabi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi, s katerimi se sodba lahko izpodbija in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti.