Jedro

Tožnica je pridobila naravovarstveno soglasje, vendar pa ji, enako kot preostali dve soglasji, to še ni dalo pravice postaviti objekt na kmetijsko zemljišče, pač pa le določilo naravovarstvene pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Z drugimi besedami, tožnica je sicer pridobila več soglasij, ne pa tudi soglasja, da je postavitev kmečke lope na njenem kmetijskem zemljišču dopustna po določbah OPN.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Kmetijska inšpekcija, Območna enota Koper, Izpostava Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 0611-962/2019-9 z dne 17. 5. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tožnici kot lastnici kmetijskega zemljišča s parc. št. ... k.o. Postojna naložil, da mora to zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje, in sicer tako, da odstrani lesen objekt tlorisne površine 16 m2, betonsko ploščo, na kateri ta objekt stoji in betonsko ploščo ob vhodu, da nasuje teren z rodovitno zemljo in ga zatravi ter da zemljišče v tem delu uporablja v skladu z njegovim namenom, to je za kmetijsko proizvodnjo. Poleg tega ji je naložil, da mora poskrbeti, da se s kmetijskega zemljišča odstranijo gradbeni les, betonske plošče, kuhinjski štedilnik, kos pločevinaste strešne kritine, leseni železniški pragovi, rezan les, železne palice in posteljno dno, da mora poskrbeti za odstranitev peščenega tampona ob vhodu na parcelo (vzhodni del) in manjšega kupa peska, da po odstranitvi ta del parcele zasuje z rodovitno zemljo in zatravi ter ga tudi v tem delu uporablja za kmetijsko proizvodnjo.

2. Prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločitve pojasnjuje, da je dne 2. 4. 2019 opravil pregled tožničinega kmetijskega zemljišča in ugotovil, da je na delu parcele postavljen lesen objekt tlorisne površine do 20 m2 na betonski podlagi, da se betonska plošča na zahodnem delu nadaljuje izpod objekta v širini 1 m, da je v tem delu urejen vhod v objekt, da je objekt prekrit z dvokapno streho, da ima najmanj eno okno, da nima dimnika in da je opremljen z žlebovi. Kmetijsko zemljišče se je ob ogledu uporabljalo tudi za hrambo različnih predmetov, preostali del zemljišča pa je bil obdelan. Na podlagi letalskega posnetka je prvostopenjski organ ugotovil, da je bila gradnja lesenega objekta izvedena po maju 2017. 3. Ker tožnica ob ogledu ni bila prisotna, jo je prvostopenjski organ pisno seznanil s svojimi ugotovitvami in ji dal možnost, da se o njih izjavi, kar je tožnica tudi storila in podala ustno izjavo na zapisnik. Pojasnila je, da objekt ni postavljen na betonski plošči, pač pa na betonskem vencu pod stranicami objekta. Pred izvedbo del si je pridobila soglasje Kmetijsko svetovalne službe in soglasje Občine Postojna, vse za gradnjo kmečke lope za shranjevanje kmetijskega orodja. Pojasnila je tudi, da ima objekt 16 m2 površine. Naravovarstvenega soglasja ARSO, ki bi ga prav tako potrebovala, ni pridobila.

4. Prvostopenjski organ je glede na predloženo soglasje Občine Postojna, iz katerega izhaja, da občina soglaša z gradnjo nezahtevnega objekta - kmečke lope za shranjevanje orodja na parc. št. ... k.o. Postojna pod pogoji, navedenimi v soglasju, Občino Postojna zaprosil za stališče glede posega v prostor. Ta je pojasnila, da gradnja v krajinski enoti KE-10, kamor je umeščena tudi tožničina parcela, ni dovoljena. Dovoljeno je sekanje drevesnih živic in otokov strnjenega gozdnega drevja tako, da se ne spreminja prostorska in ekološka pestrost, dovoljena pa je tudi zaščita zemljišč pred divjadjo s postavitvijo električnega pastirja. Ni pa dovoljena zasaditev protiveternih zaščit in živih mej iz iglavcev, tudi ne zasaditev neatohtonega drevja in grmovja ali postavljanje visokih žičnatih ograj.

5. Kmetijski inšpektor je dne 29. 4. 2019 opravil ponovni inšpekcijskih ogled v navzočnosti tožnice, pri katerem jo je seznanila s pojasnilom Občine Postojna. Ugotovil je, da se lesen objekt uporablja za hrambo semenskega materiala, kmetijskih strojev in orodja. V objektu so postavljeni kuhinjski elementi, dve mizi, trije stoli, tla pa so obložena z laminatom, ki je položen na betonsko podlago. Tla pred vhodom so utrjena z betonom, ki je bil prekrit s PVC folijo in PVC preprogo. Na delu parcele so bili odloženi leseni železniški pragovi, rezan les, betonske plošče, manjši kup peska, železne palice, fižolovke, posteljno dno, pod PVC ponjavo pa kuhinjski štedilnik.

6. Prvostopenjski organ zaključuje, da opisana raba zemljišča in posegi vanj niso dovoljeni posegi, saj je bila z njimi vzpostavljena nemanemska raba kmetijskega zemljišča. Na tem delu namreč rast rastlin ni mogoča, s tem pa tudi ni zagotovljena ohranitev oziroma izboljšanje rodovitnosti tal. V nadaljevanju se prvostopenjski organ sklicuje na odločbo 4. in 7. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ter citira določbe 1. in 2. alineje A) točke 107. člena tega zakona. Ker tožnica s posegi na zemljišču zavira rast rastlin, ji je prvostopenjski organ izrekel ukrepe, kot izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe. Za poseg v kmetijsko zemljišče si namreč tožnica ni pridobila vseh zahtevanih soglasij, kot jih določa OPN Postojna, kar pa za predmetni postopek niti ni bistveno. Bistveno je, da si tožnica v času postavitve lesene lope ni pridobila lokacijske informacije, ki bi ji dovoljevala postavitev objekta. Njeni posegi na kmetijsko zemljišče zato niso dovoljeni, četudi gre za postavitev kmečke lope, saj zavirajo rast rastlin na območju postavitve objekta.

7. Tožnica je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) zavrnilo ter se pridružilo utemeljitvi odločitve prvostopenjskega organa, ki jo povzema. Pojasnjuje, da je tožnica k pritožbi priložila naravovarstveno soglasje ARSO z dne 10. 6. 2019, ki pa je za obravnavano zadevo brezpredmetno. To soglasje je bilo izdano na podlagi Zakona o ohranjanju narave, in sicer zaradi ohranjanja ugodnega stanja velikih zveri, ne pa zaradi načina uporabe kmetijskega zemljišča v skladu z njegovim namenom, oziroma v skladu z ZKZ. Meni tudi, da kuhinjske omarice, dve mizi in trije stoli v objektu kažejo, da ne gre za objekt, ki bi se uporabljal za spravilo kmečkega orodja.

8. Tožnica je zoper odločitev tožene stranke vložila tožbo v upravnem sporu, saj meni, da je odločitev tožene stranke nezakonita in v nasprotju z dejanskim stanjem. Lesena lopa je bila postavljena v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov, ki določa, da gre za enostaven objekt. Dne 10. 10. 2017 je inšpekcijski pregled izgradnje sporne lope opravil inšpektor Inšpektorat RS za okolje in prostor, postopek pa je bil nato ustavljen, saj je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za postavitev kmečke lope na podlagi pridobljenih soglasij. Tožena stranka je prezrla, da je bil v času predmetnega postopka v teku postopek pridobivanja soglasja ARSO, da je bilo to soglasje pridobljeno v času pritožbenih postopkov in da ga je tožnica drugostopenjskemu organu tudi predložila.

9. Tožnica meni, da je pregled notranjosti lope za spravilo poljščin in orodja kršitev človekovih pravic in poseg v svobodo odločitve, kako si posameznik opremi svoj prostor. Oprema je namenjena tudi temu, da se nanjo odloži kmečko orodje, da se posameznik preobleče ali prostor uporabi, da se umakne pred nevihto, soncem, in podobno. Sporne so navedbe inšpekcije, da ni bilo vse vzorno pospravljeno, kar še dodatno potrjuje, da je šlo za poseg v zasebnost. 10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, sodišču pa predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Sklicevanje tožnice na Uredbo o razvrščanju objektov je v postopku, ki ga izvaja kmetijska inšpekcija, brezpredmetno. Ta namreč ugotavlja kakšna je namenska raba zemljišča, in to na podlagi planskih aktov občine, v kateri se zemljišče nahaja, nato pa preverja ali je raba zemljišča v skladu z ZKZ in planskimi akti občine.

11. Sodišče je v zadevi dne 7. 7. 2021 v navzočnosti tožnice ter v odsotnosti tožene stranke izvedlo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je vpogledalo v listine upravnega spisa, in sicer: zapisnik o inšpekcijskem pregledu št. 0611-962/2019-1 z dne 2. 4. 2019 s fotografijami; uradni zaznamek kmetijskega inšpektorja z dne 8. 4. 2019 s prilogami (zemljiškoknjižni izpisek za parc. št. ... k.o. Postojna in letalski posnetek parcele); zapisnik o ustni izjavi tožnice z dne 12. 4. 2019 s prilogami (mnenje Kmetijsko svetovalne službe Izpostava Postojna z dne 26. 10. 2015, izris parcele, soglasje Občine Postojna z dne 23. 10. 2015); pojasnilo Občine Postojna z dne 23. 4. 2019; zapisnik o inšpekcijskem pregledu št. 0611-962/2019-7 z dne 29. 4. 2019; seznanitev tožnice z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda z dne 29. 4. 2019; izpodbijana odločba; pritožba tožnice in dopolnitev te pritožbe; odločba drugostopenjskega organa; nadalje je vpogledalo v sklep Inšpektorata za okolje in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Postojna, št. 06122-3838/2017/5 z dne 11. 10. 2017 in vpogledalo v naravovarstveno soglasje, ki ga je izdal ARSO dne 9. 6. 2019. 12. Tožnica je pojasnila, da je celotno zemljišče sedaj očiščeno. Ko so izvajala dela v zvezi z urejanjem vodovoda in električne napeljave, ki potekata tudi po njenem zemljišču, je namreč poskrbela, da se je odpeljalo za pet tovornjakov kamenja in drugega materiala, na parcelo pa je bilo pripeljanih devet tovornjakov zemlje. Povedala je, da ima zelo majhno pokojnino, tako da je v letu 2020 skupaj prejela 6.383,20 EUR, kar izhaja iz informativnega izračuna dohodnine za to leto. Zaradi nizkih dohodkov je zato primorana, da si pri preživljanju pomaga z obdelovanjem zemlje, na kateri pridela ozimnico. Ko poravna vse stroške, ji namreč od pokojnine ne ostane več kot 100 EUR. Glede lope je povedala, da je ta še vedno postavljena na zemljišču. Postavila jo je na podlagi soglasij, in sicer soglasja Občine Postojna z dne 23. 10. 2015 in mnenja Kmetijsko svetovalne službe Postojna z dne 26. 10. 2015. Pridobila je tudi naravovarstveno soglasje, ki ji ga je ARSO izdala dne 9. 6. 2019. Pod lopo je postavljena betonska plošča. Kolikor bi inšpektor zahteval, da jo odstrani, bi to tudi storila, četudi ne ve, zakaj je tako moteča, pa tudi stroški odstranitve bi bili visoki. Lopo je postavila izključno zato, da bi lažje obdelovala svojo parcelo.

K točki I izreka:

13. Tožba ni utemeljena.

14. Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala po uradni dolžnosti na podlagi 1. alineje B) točke 107. člena ZKZ, ki določa, da ima kmetijski inšpektor poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, tudi pooblastilo in pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Takemu pooblastilu sledi tudi izrek izpodbijane odločbe. Tožena stranka je namreč od tožnice zahtevala, da kot lastnica kmetijskega zemljišča s parc. št. 000 k.o. Postojna, to zemljišče uporablja le za kmetijsko proizvodnjo. Določila je, da mora za dosego tega namena kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje tako, da mora odstraniti lesen objekt tlorisne površine 16 m2, betonsko ploščo, na kateri ta objekt stoji in betonsko ploščo ob vhodu, nadalje da nasuje ta teren z rodovitno zemljo in ga zatravi ter zemljišče v tem delu uporablja v skladu z njegovim namenom, to je za kmetijsko proizvodnjo. Tožnici je še naložila, da mora poskrbeti za odstranitev gradbenega lesa, betonske plošče, kuhinjskega štedilnika, kosa pločevinaste strešne kritine, lesenih železniških pragov, rezanega lesa, železnih palic in posteljnega dna, kar vse je hranila na zemljišču, poleg tega pa da mora odstraniti tudi peščen tampon ob vhodu na parcelo (vzhodni del) in manjši kup peska, nato pa tudi ta del zasuti z rodovitno zemljo, ga zatraviti ter uporabljati za kmetijsko proizvodnjo.

15. Med strankama ni sporno, da je nepremičnina s parc. št. ... k.o. Postojna kmetijsko zemljišče, da sodi v krajinsko enoto KE-10, da je lastnica in uporabnica te parcele tožnica in da jo uporablja za kmetijsko proizvodnjo, saj na njej, kot je pojasnila, prideluje ozimnico in si s tem pomaga pri preživljanju, kar je skladno tudi z ugotovitvami ob inšpekcijskem pregledu. Sporno tudi ni, da je tožnica na parceli postavila kmečko lopo v izmeri 16 m2, ki stoji na betonski plošči, da je glede na njene dimenzije enostaven objekt, da je betonska plošča tudi ob vhodu v objekt, da si je do parcele uredila dostopno pot ter da je na parceli hranila različen material. Sporno pa je, ali je postavitev takega objekta po določbah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Uradni list RS, št. 84/10, 79/12, 27/16, 9/17, 27/18 in 48/18, v nadaljevanju OPN Postojna) dopustna, oziroma ali so ji postavitev tega objekta dovoljevala soglasja, na katera se sklicuje. Zahtevi tožene stranke, da mora odstraniti različen material iz parcele in odstraniti dovozno pot (na glavni obravnavi je povedala, da je to storila, da je bilo odpeljano pet tovornjakov kamenja ter pripeljano devet tovornjakov zemlje), tožnica ne oporeka. Sodišče se zato v nadaljevanju opredeljuje le do postavitve spornega objekta.

16. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pri svoji odločitvi pravilno izhajala iz določbe 4. člena ZKZ, ki v prvem odstavku določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Kmetijska zemljišča je torej treba uporabljati za namen kmetijske proizvodnje. 2. člen ZKZ določa, da se kmetijska zemljišča s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določijo kot območja kmetijskih zemljišč in se razvrščajo v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč. Nosilec urejanja prostora za področje kmetijskih zemljišč v postopkih prostorskega načrtovanja v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (prvi odstavek 3. člena ZKZ), lokalna skupnost pa lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo nekaterih objektov ali posegov v prostor, med drugim tudi enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti (2. alineja prvega odstavka 3.č člena ZKZ). Podlago za ugotovitev, ali je enostavni objekt, kot ga je postavil tožnica, dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču s parc. št. ... k.o. Postojna, je torej treba iskati v občinskih prostorskih aktih. Z drugimi besedami, četudi se pomožni kmetijsko-gozdarski objekt uporablja izključno z namenom shranjevanja orodja, semen, strojev in ostalega materiala, ki se uporablja za obdelavo kmetijskega zemljišča (in ga s tem namenom tožnica, kot zatrjuje, tudi uporablja), je tak objekt na kmetijskem zemljišču dopustno postaviti le, kolikor to dovoljujejo občinski prostorski akti in pod tam določenimi pogoji. Kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, pa je takšen objekt kljub temu postavljen, gre za uporabo kmetijskega zemljišča v nasprotju z njegovim namenom.

17. Tožnica ne oporeka ugotovitvi tožene stranke, da je sporni objekt postavila po maju 2017, kar dokazujejo letalski posnetki zemljišča. Takrat veljavna Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13) je kmečke lope razvrščala na enostavne in nezahtevne objekte, in sicer glede na njihovo površino, pri čemer je objekte do površine 40 m2 umestila med enostavne objekte. V tem letu 2017 je v veljavo stopil Gradbeni zakon (GZ), ki je glede postavitve enostavnih objektov obdržal enako zahtevo kot jo je določal prej veljavni Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), in sicer da so taki objekti postavljeni v skladu z občinskimi prostorskimi akti. Temu je v letu 2018 sledila Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18), ki je lope, kot jo je postavila tožnica, umestila med druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Ker je Občina Postojna OPN sprejela že v letu 2010 (z nadaljnjimi spremembami v letih 2012, 2016, 2017 in 2018), bi moral biti sporni objekt postavljen v skladu s pogoji, ki jih določa ta predpis.

18. Iz pojasnila Občine Postojna z dne 23. 4. 2019 izhaja, da je tožničina parc. št. ... k.o. Postojna po namenski rabi drugo kmetijsko zemljišče, kjer gradnja ni dovoljena. Skladno s Prilogo 2 OPN Postojna je v krajinski enoti, kamor spada to zemljišče, dovoljeno sekanje drevesnih živic in otokov strnjenega gozdnega drevja tako, da se ne spreminja prostorska in ekološka pestrost, dovoljena je tudi zaščita zemljišč pred divjadjo s postavitvijo električnega pastirja, ni pa dovoljena zasaditev protiveternih zaščit in živih mej iz iglavcev in tudi ne zasaditev neatohtonega drevja in grmovja ali postavljanje visokih žičnatih ograj.

19. Posebne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih ureja OPN Postojna v 112. členu. Na drugih kmetijskih zemljiščih, ki so namenjena kmetijski proizvodnji (K2) je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, skladno s Prilogo 3 k Odloku in pod pogoji: 1) postavitev objekta ne sme povzročiti drobljenja kmetijskih zemljišč; 2) gradnja nezahtevnih ter enostavnih pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov je dovoljena le v primeru, da na grajenem območju kmetije ter na območjih namenske rabe SK, A in IK ni izvedljiva, pri čemer morajo biti ti objekti zgrajeni z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev, določeni so maksimalni tlorisni gabariti takih objektov, morajo biti iz lesa, armiranobetonski pa so lahko samo temelji pri kozolcih in senikih; 3) dovoljena je postavitev prostorov za piknike z možnostjo šotorjenja do največ 3 dni. Po Prilogi 3 OPN Postojna je dopustno na kmetijskem zemljišču, ki je po namenski rabi drugo kmetijsko zemljišče (K2) med drugim postaviti tudi pomožni kmetijsko gozdarski objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ni pa namenjen prebivanju (18. točka priloge), vendar pa z omejitvami in pogoji, ki jih določajo pripombe k Prilogi 3. Stavbe, ki so pomožni kmetijsko gozdarski objekti, je na območju K2 dovoljeno postaviti z omejitvijo, da se gradijo na robu stavbnih zemljišč oziroma maksimalno 200 m od roba, kolikor znotraj SK ali A ter na grajenem območju kmetije gradnja ni izvedljiva, in sicer tako, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s sedežem kmetijskega gospodarstva, pri čemer ne sme biti povzročena fragmentacija zemljišč, investitor pa mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev. Dovoljena so krmišča in zavetišča za živino površine do 30 m2 in višine do 4 m2 brez priključkov na GJI, v leseni izvedbi na točkovnih temeljih in odprti najmanj z dveh strani (11. in 31. točka pripomb).

20. Sodišče ugotavlja, da je tožnica pred postavitvijo spornega objekta sicer pridobila nekatera soglasja in ji verjame, da je želela objekt postaviti v skladu s predpisi, vendar pa ji vsa ta pridobljena soglasja še niso dala pravice graditi na kmetijskem zemljišču. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi odločitve zato pravilno pojasnil, da bi morala tožnica poleg pridobljenih soglasij pred posegom pridobiti še lokacijsko informacijo, iz katere bi izhajalo, da lahko na območju svoje nepremičnine postavi sporni objekt. Tožnica je sicer pridobila soglasje Občine Postojna z dne 23. 10. 2015, vendar pa je bilo to izdano zgolj kot soglasje za gradnjo objekta v varovalnem pasu javne poti. Občina Postojna je soglašala z gradnjo v varovalnem pasu ter določila zahtevane odmike od poti, vendar pa je obenem določila tudi, da mora tožnica pri gradnji upoštevati OPN Postojna ter da mora pridobiti pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe. Tako mnenje je tožnica pridobila, ni pa upoštevala določb OPN Postojna glede gradnje na območju kmetijskih zemljišč, kot je to pojasnjeno v prejšnjem odstavku. Tožnica je naknadno pridobila še naravovarstveno soglasje, vendar pa ji, enako kot preostali dve soglasji, to še ni dalo pravice postaviti objekt na kmetijsko zemljišče, pač pa le določilo naravovarstvene pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Z drugimi besedami, tožnica je sicer pridobila več soglasij, ne pa tudi soglasja, da je postavitev kmečke lope na njenem kmetijskem zemljišču dopustna po določbah OPN Postojna. Tudi sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Postojna, št. 06122-3838/2017/5 z dne 11. 10. 2017, s katerim je bil ustavljen inšpekcijski postopek, ki ga je vodil gradbeni inšpektor, ne pomeni, da je sporna gradnja legalna, pač pa iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnica zasula klet in poravnala zemljišče do višine terena, s tem pa izpolnila zahtevo, ki ji jo je postavil gradbeni inšpektor in je zato ta inšpekcijski postopek tudi ustavil. Sodišče pa ne sledi drugostopenjskemu organu, ki na podlagi dejstva, da ima tožnica v objektu kuhinjski sestav s samostoječimi in visečimi omaricami, dve mizi in tri stole sklepa, da se objekt ne uporablja kot kmečka lopa za spravilo kmetijskega orodja. Zgolj iz vrste pohištva namreč še ni mogoče sklepati, za kaj se to pohištvo uporablja, saj se kuhinjski elementi (zlasti dotrajani, kot so, kot je razvidno in fotografij, nameščeni v spornem objektu) pogosto uporabljajo za spravilo in odlaganje semenskega materiala, gnojil, kmečkega orodja in drugih predmetov, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, kar na podeželju niti ni neobičajno. Za kaj tožnica uporablja to pohištvo, inšpektor ni posebej preverjal niti ni zaključil, da bi se objekt uporabljal za kakšen drug namen, kot za shranjevanje kmetijskega materiala in orodij. Ravno nasprotno, v zapisniku je ugotovil, da se sporni objekt uporablja za hrambo semenskega materiala, kmetijskih strojev in orodja.

21. Vse povedano vodi sodišče do zaključka, da je tožnica sporno lopo postavila na kmetijskem zemljišču, četudi ni izpolnjevala pogojev, ki jih za postavitev takega objekta določa OPN Postojna, s tem pa v tem delu zemljišča ni uporabljala v skladu z njegovim namenom, to je za kmetijsko proizvodnjo. Sodišče nima razloga, da bi dvomilo v tožničino trditev, da je lopo postavila zgolj zato, da v njej hrani orodje, oziroma vse kar potrebuje za obdelavo zemljišča, vendar pa namen uporabe sporne lope še ne dopušča take uporabe kmetijskega zemljišča, pač pa bi bila postavitev kmečke lope na kmetijskem zemljišču dopustna šele, kolikor bi tožnica izpolnila vse z OPN Postojna zahtevane pogoje. Ker pa jih ne izpolnjuje, kot je pojasnjeno v predhodnih odstavkih, je tak njen poseg nedovoljen poseg na kmetijsko zemljišče, oziroma uporaba kmetijskega zemljišča na način, ki zavira rast rastlin, saj te po naravi stvari na območju, kjer je objekt, ne morejo rasti. Skladno s tem je zato odločitev tožene stranke, da tožnici na podlagi 107. člena ZKZ izreče izpodbijani inšpekcijski ukrep, utemeljena. Sodišče ob tem le še dodaja, da so morebitna prilagoditev objekta, kot jo je na glavni obravnavi predlagala tožnica (odstranitev betonske plošče) ter morebitna pridobitev ustreznih soglasij za sporni objekt (kolikor bodo za to sploh izpolnjeni pogoji), lahko okoliščine, ki bodo morebiti vplivale na postopek prisilne izvršitve odločbe, kolikor bo do te seveda sploh prišlo, ne vplivajo pa na pravilnost izpodbijane odločitve. Sodišče namreč izpodbijano odločbo presoja po dejanskem stanju in materialni podlagi v trenutku njene izdaje, te podlage pa kažejo, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni izpolnjevala pogojev, da bi lahko postavila sporni objekt na kmetijskem zemljišču in je zato treba to postavitev objekta šteti kot uporabo zemljišča, ki ni v skladu z njegovim namenom. Ta ugotovitev je tudi temelj za izrek inšpekcijskih ukrepov, ki so bili tožnici izrečeni z izpodbijano odločbo in zato sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu.

22. Na podlagi vsega navedenega je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.