Jedro

Z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti ni mogoče uspeti. Toženka je v pritožbi navedla, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge, vendar ni utemeljila niti absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava. Pač pa je z vsemi pritožbenimi navedbami uveljavljala zgolj pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 3.054,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 7. 2018 do plačila (I. točka izreka), zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti za en dan pa je zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati odločilo, da mora toženka povrniti tožnici njene stroške postopka v znesku 954,00 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi je povzelo navedbe tožnice, da je za toženko na podlagi ustne pogodbe o delu opravila adaptacijska dela na objektu v A. Položila je strešne kritine ter opravila dodatna dela v notranjosti objekta (polaganje keramike, barvanje, itd.). Celoten material je zagotovila toženka. Zato ta ni bil predmet pogodbe. Toženki je po prvi zaključeni fazi 4. 4. 2018 izstavila predračun št. 25/2018 za znesek 3.714,91 EUR, ki je obsegal dela v višini 7.400,00 EUR in tedaj že izvedena dodatna dela v višini 1.654,26 EUR (skupaj 9.054,26 EUR). Toženki je priznala odbitek v višini 6.000,00 EUR zaradi plačila avansa, 3.700,00 EUR in 200,00 EUR v gotovini ter odbitke za strešna dela v višini 1.300,00 EUR in material za streho v višini 600,00 EUR ter za slikopleskarska dela v restavraciji v višini 200,00 EUR. Za strešna dela je toženki zaradi dobrih poslovnih odnosov priznala dobropis. Ta namreč ni bila zadovoljna z videzom in funkcionalnostjo kritine, čeprav jo je dobavila sama.

3. Povzelo je tudi navedbe toženke, da je bilo popravilo strehe neprofesionalno izvedeno, zaradi česar je morala toženka dati streho ponovno predelati, za kar je drugemu izvajalcu plačala 1.521,77 EUR in ne zgolj 1.300,00 EUR, kolikor ji je priznala tožnica. Glede slikopleskarskih del je toženka navedla, da jih tožnica ni dokončala. Zato je bilo potrebno ponovno barvanje sten in odprava pomanjkljivosti. Po njenem bi ji morala tožnica odbiti 698,58 EUR, priznala pa ji le 200,00EUR. Navedla je tudi, da je dvakrat plačala lesne materiale, zaradi česar ji je tožnica upoštevala prenizek odbitek za ta material, prav tako ni upoštevala škode, ki ji je nastala zato, ker tožnica ni uporabila prevleke in po opravljenih delih prostorov ni očistila, izdani račun pa bi moral biti zmanjašan tudi za dobavo materiala v višini 180,00 EUR. Meni, da bi ji tožnica lahko izstavila kvečjemu račun v višini 1.481,74 EUR namesto zahtevanih 3.054,00 EUR.

4. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na sledeča pravno odločilna dejstva: (1) meseca marca 2018 sta pravdni stranki ustno sklenili pogodbo o adaptacijskih delih na objektu A. in sicer za popravilo strehe ter barvanje in dekorativna dela v restavraciji, (2) toženka ni prerekala tožničinih trditev o zaračunanih in opravljenih gradbenih delih v višini 7.400,00 EUR in potrebnih dodatnih delih v višini 1.654,26 EUR, (3) toženka je soglašala z vsemi deli, navedenimi v predračunu, (4) toženka ni podala trditev, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo, ali so bile zatrjevane napake očitne ali skrite, (5) toženka ni podala trditev o tem, kdaj je napake odkrila niti o tem, kdaj je o njih obvestila tožnico, (6) toženka tudi ni podala trditev o tem, da je tožnici kot izvajalcu dala primeren rok za odpravo napak, pač pa je le splošno zatrjevala, da naj bi se na sestanku 10. maja 2018 pravdni stranki dogovorili za odpravo napak in dokončanje del, (7) gradbeni material in njegova dostava nista bila predmet pogodbe, (8) tožnica je odbitke materiala, ki ga je plačala toženka, opravila, (9) iz predračuna B. z dne 11. 4. 2018 in računa tožnice z dne 12. 4. 2018 v višini 1.773,50 EUR ni razviden material, pač pa gradbena dela, (10) toženka tožnice nikoli ni pozvala, naj počisti delovišče, (11) med strankama čiščenje po zunanjem izvajalcu ni bilo dogovorjeno, (12) zatrjevane škode v višini 790,37 EUR, ki naj bi toženki nastala v majhni hiši zato, ker je bila ta tri mesece nepokrita, toženka ni konkretizirala, saj je na enem mestu zatrjevala, da so bila popravila strehe izvedena nepravilno, s kršitvijo vseh norm in neprofesionalno, na drugem pa, da je hiša ostala nepokrita, (13) toženka se tožnici od maja 2018 ni več javljala na telefon in med drugim, (14) tožnica svojega dela ni dokončala zato, ker toženka ni izpolnila svojega dela dogovora, da bo dobavila dogovorjeni material. 5. Na podlagi zgoraj povzetih dejstev je presodila, da je tožnica za toženko opravila zaračunana dela po podjemni pogodbi v vtoževanem znesku, toženka pa z ugovori stvarnih napak in neizpolnitve pogodbenih obveznosti ter z ugovorom povzročene škode, za katero naj bi tožnica zmanjšala svoj račun, ni uspela dokazati. Glede na navedeno je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

**Pritožba toženke in odgovor tožnice**

6. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavila je vse tri razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje ter povrnitev vseh stroškov postopka.

7. V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi**

8. Pritožba ni utemeljena. Razlogi za tako presojo so pojasnjeni v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

9. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_Odgovor na pritožbene navedbe_

10. Z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej v SMV ni mogoče uspeti. Toženka je v pritožbi navedla, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge, vendar ni utemeljila niti absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava. Pač pa je z vsemi pritožbenimi navedbami, ki so povzete v nadaljevanju, uveljavljala zgolj pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Te pritožbene navedbe so: (1) sodišče ni zaslišalo pravdnih strank, niti postavilo izvedenca gradbene stroke, zaradi česar je dejansko stanje zmotno ugotovilo, (2) toženka je reklamirala popravilo strehe, zaradi česar je račun št. 28/2018 z dne 11. 5. 2018 (v resnici predračun A 7) previsok, saj je bilo treba streho predelati, zaradi česar sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnica od končnega računa odštela znesek 1.521,77 EUR, ne pa 1.300,00 EUR, (3) ne drži, da toženka tožnici ni dala dodatnega roka za odpravo napak, saj sta se pravdni stranki na sestanku 10. 5. 2018 dogovorili, da bo tožnica napake v restavraciji odpravila in dela dokončala v najkrajšem možnem času, (4) stroški teh del so ocenjeni na 689,58 EUR in ne na 200, kot je tožnica odštela od končnega računa, (5) iz računa bi bilo treba izvzeti celotne stroške lesnih materialov in strešnih žebljev in sicer 911,91 EUR po predračunu trgovine B. in plačano tudi na račun tožnice - za skupni znesek 1.763,50 EUR, (6) tožnica bi morala odšteti za dostavo materiala za streho 180,00 EUR, (7) odšteti bi morala tudi znesek za čiščenje 360,00 EUR, (8) prav tako bi morala odšteti 698,58 EUR za nedokončana slikopleskarska dela v restavraciji namesto 200,00 EUR, skratka, (9) račun bi moral biti izstavljen za 1.481,74 EUR, namesto za 3.050,00 EUR, (10) toženka je dvakrat plačala račune za številne materiale (navedene v zadnjem odstavku na drugi strani pritožbe), (11) s tožnico se je dogovorila, da se zneski, porabljeni za nakup materialov odštejejo od končnega računa, vendar niso v celoti odšteti, pač pa le v višini 600,00 EUR, (12) streha v majhni hiši ostala nepokrita več kot tri mesece, (13) tožnica je obljubila popravilo, vendar ni izpolnila obljube, (14) popravilo škode je bilo ocenjeno na minimalno 790,73 EUR, (15) toženka je sodišču predložila fotografije predmetne hiše, na kateri je vidna streha z novo kritino, (15) je iz številnih fotografij je razvidno stanje, v kakršnem je tožnica zapustila hišo, zato je bilo čiščenje potrebno, (16) o vseh spornih zadevah je sodišče zaslišalo le pričo C. C., ki je brat direktorja tožnice in je svojo izpoved prilagodil interesu tožnice in (17) če bi zaslišalo predstavnika obeh pravdnih strank in postavilo izvedenca gradbene stroke, bi dejansko stanje pravilno ugotovilo.

11. Kot rečeno, z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej v SMV ni mogoče uspeti, drugih zatrjevanih pritožbenih razlogov pa pritožnica ni utemeljila. Zato je pritožbeno sodišče opravilo le še uradni preizkus izpodbijane sodbe. Ker pa v tem okviru ni našlo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka toženke, ki s pritožbo ni bila uspešna, je oprta na določilo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Odgovor na pritožbo pa pritožbeno sodišče zato, ker je toženka uveljavljala izključno pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ob tem, ko sta bili obe pravdni stranki v pravnem pouku izpodbijane sodbe poučeni, da z uveljavljanjem tega razloga v SMV ni mogoče uspeti, sodišče ocenjuje kot nepotrebno vlogo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da tudi tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.