Jedro

Po standardu SIST ISO 6707-1 je frčada opredeljena kot (mansardno) okno, ki izstopa iz poševne strehe. V obravnavanem primeru so na načrtovanem objektu predvideni strešni pomoli (balkoni), to pa je drug arhitektonski element.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničino vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 30/17 k.o. ... in njeno zahtevo za povračilo stroškov postopka. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni, ker predvidena gradnja ni skladna z določili Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Ur. l. RS, št. 73/2013, v nadaljevanju OPN). Predvideni objekt naj bi namreč odstopal od okoliških objektov po velikosti in izgledu oziroma oblikovanju. Poleg tega naj bi bil načrtovani objekt v nasprotju z določbami OPN, ki na relevantnem območju dovoljuje gradnjo eno in dvodružinskih hiš, po tipologiji šest stanovanjska hiša. 2. Drugostopenjski upravni organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa. V obrazložitvi navaja, da je prvostopenjski organ okolico, ki jo je upošteval za primerjavo z načrtovanim objektom, sicer napačno omejil na pet najbližjih hiš, vendar pa tudi primerjava s širšo okolico (kot jo je mogoče zaznati v spletnem portalu PISO) že na prvi pogled pokaže, da predvideni objekt po tlorisnem gabaritu bistveno izstopa v danem prostoru. Pojasnjuje, da gre na relevantnem območju za eno in dvostanovanjsko gradnjo iz osemdesetih let 20. stoletja. Bližnja večja objekta na parc. št. 60/51 in 63/4 k. o. ... naj bi se nahajala v drugem območju predvidene namenske rabe prostora (v nadaljevanju PNRP), v katerem je predvidena drugačna, urbana večstanovanjska pozidava, zato ne moreta biti primerljiva. Navaja še, da noben izmed okoliških objektov v obravnavani enoti urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) nima strešnih pomolov, zaradi česar predvideni objekt tudi vizualno izstopa v prostoru. Glede na navedeno ugotavlja, da niso izpolnjeni kriteriji iz prvega in šestega odstavka 79. člena ter šestega odstavka (pravilno 6. točke drugega odstavka) 113. člena OPN. Dodaja še, da je obravnavani objekt zasnovan neobičajno in nenavadno, vendar prvostopenjski organ ni imel pravne podlage, da predmetni objekt iz enostanovanjskega spremeni v večstanovanjskega.

3. Tožeča stranka zoper odločbo prvostopenjskega organa vlaga tožbo. Sodišču predlaga, da jo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka. V tožbi navaja, da sta oba organa zmotno uporabila materialno pravo in v posledici tega nepopolno ugotovila dejansko stanje. Navaja, da je drugostopenjski organ ob enakem pravnem in dejanskem stanju glede upoštevnega vzorca okolice sprejel stališče, ki je v nasprotju z njegovim stališčem ob prvem odločanju v isti zadevi. Prvostopenjski organ naj bi zmotno navajal, da gre za območje enodružinske pozidave, saj je po določbah gradnja predvidena v območju SSs, kjer so po 113. členu OPN dovoljene eno ali dvostanovanjske prostostoječe hiše. Upošteval naj bi le stavbe, zgrajene okoli leta 1980, ne pa tudi tistih, ki so bile legalno zgrajene kasneje (okoli 2008), čeprav mejijo na parcelo tožeče stranke. Meni, da je glede na določbe OPN treba slediti sodobnim kvalitetnim objektom, zato bi organ moral organ ob primerjavi z objekti v naselju oziroma v isti EUP skleniti, da je predvideni objekt po velikosti, oblikovanju in višini gabaritov podoben objektom, zgrajenim v letu 2008. Navaja, da katastrski podatki objektov, ki jih organ navaja v odločbi, ne ustrezajo dejanskemu stanju. Organu očita, da ne pojasni, katere katastrske podatke je upošteval oziroma kje jih je dobil. Iz uradnih evidenc naj bi izhajale popolnoma drugačne velikosti tlorisov stavbišč. V zvezi s tem se že ves čas sklicuje na fotografije, tožbi pa prilaga še izpise iz zemljiškega katastra. Meni, da organ ni imel podlage, da za primerjavo upošteva le glavne, ne pa tudi zgrajenih pomožnih objektov. Primerljiv vzorec objektov je netipičen, saj niso vključeni objekti južno od obravnavanega zemljišča, temveč le objekti, ki ležijo ob isti javni cesti ... Trdi, da organa te izbire nista pojasnila. Ker pojem "okolice" ni opredeljen, naj bi organ upošteval vse objekte v EUP ali pa določil okolico z radiusom okoli zemljišča investitorja. Zmotna naj bi bila tudi ugotovitev izpodbijane odločbe o odstopanju od razmerja stranic okoliških objektov. Tudi za neskladnost zaradi strešnih pomolov naj ne bi bilo podlage. OPN naj bi namreč določal, da se morajo strehe prilagajati splošni oziroma kakovostni podobi v EUP in ne le najbližjim objektom. Trdi, da naj bi bile predvidene frčade novejša izvedba frčad. Tudi glede oblikovanja fasade naj bi bili odločilni kakovostni oziroma prevladujoči okoliški objekti v EUP. Meni, da prvostopenjski organ ni imel pravne in dejanske podlage za sklep o tem, da gre za šeststanovanjski objekt. 4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavni zadevi je sporno, ali je načrtovani objekt, ki naj bi bil enostanovanjska hiša s P+N+M in tlorisno površino 9,80 m x 18 m, skladen z veljavnim OPN. Upravni organ je presojo, da načrtovani objekt ni skladen z OPN, oprl na določbe prvega, šestega in osmega odstavka 79. člena OPN v zvezi s 6. točko drugega odstavka 113. člena OPN.

7. Ni sporno, da se načrtovani objekt nahaja na območju veljavnosti OPN v prostorski enoti (EUP) IVG-1 s podrobnejšo namensko rabo prostora (PNRP), ki ima oznako SSs. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju PIP) za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo SSs so določeni v drugem odstavku 113. člena OPN. Po 1. točki navedene določbe OPN je na območju SSs dovoljen tip zazidave eno ali dvostanovanjska prostostoječa hiša. Po 6. točki iste določbe OPN pa se na tem območju poleg v navedeni točki posebej opredeljenih meril in pogojev upoštevajo tudi merila in pogoji za oblikovanje, kot so določeni v 79. členu OPN.

8. Ugotovitve organov o neskladnosti načrtovanega objekta z OPN se nanašajo na njegovo odstopanje od relevantne okolice po velikosti in izgledu oziroma oblikovanju. Oba organa tudi ugotavljata, da je v načrtovanem objektu predvidena razporeditev prostorov neobičajna in ni značilna za enostanovanjski, temveč za večstanovanjski objekt. 9. Ugotovitev, da načrtovani objekt od OPN odstopa po izgledu oziroma oblikovanju se nanaša na strešne pomole, opira pa na šesti odstavek 79. člena OPN.

10. Sedmi odstavek 79. člena OPN, ki vsebuje splošne PIP, dopušča osvetlitev mansard s terasami, frčadami in drugimi oblikami strešin. Za obravnavano enoto podrobnejše namenske rabe prostora (SSs) je v četrti alineji 6. točke drugega odstavka 113. člena OPN posebej določeno, da so na dvokapnih strehah dopustne določene tam opisane oblike frčad. Šesti odstavek 79. člena OPN, na katerega se opira izpodbijana odločba, pa glede strehe še nalaga, da se morajo objekt po obliki, naklonu, kritini in smeri slemen prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Po presoji sodišča iz določbe šestega odstavka 79. člena OPN izhaja zahteva po o ohranjanju določene stopnje oblikovno enotne obstoječe podobe objektov v EUP. Zato z OPN niso skladni objekti, ki vsebujejo arhitektonske elemente, ki v EUP niso prisotni in zato v tem okolju odstopajo oziroma so (kot navajata upravna organa) v njem tujek.

11. Po ugotovitvah v upravnem postopku objekti v bližnji okolici načrtovanega objekta nimajo frčad, nekateri bolj oddaljeni objekti pa imajo klasične dvokapne frčade. Klasične dvokapne frčade imata tudi novejša večstanovanjska objekta (v drugi PNRP), zgrajena v letu 2008. Po standardu SIST ISO 6707-1 je frčada opredeljena kot (mansardno) okno, ki izstopa iz poševne strehe. V obravnavanem primeru so na načrtovanem objektu predvideni strešni pomoli (balkoni), to pa je drug arhitektonski element (ki niti ni naveden med dovoljenimi strešnimi elementi v 6. točki drugega odstavka 113. člena OPN, to je podrobnejših PIP za obravnavano PNRP). Ker po ugotovitvah v upravnem postopku, ki jim tožnica ne oporeka, ta arhitektonski element v EUP ni prisoten, je po presoji sodišča pravilen sklep upravnih organov, da načrtovani objekti ni skladen z določbami OPN.

12. Ker navedena ugotovitev o neskladnosti načrtovanega objekta z določbami OPN zadostuje za zavrnitev tožbe, sodišče ni presojalo ostalih tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na neskladnost z OPN zaradi volumna in tipologije načrtovanega objekta. Kljub temu še dodaja, da se strinja s stališčem upravnih organov, da je pri opredelitvi relevantne okolice za primerjavo glede na volumen načrtovanega objekta pomembna vsebinska primerljivost in prostorska povezanost okolice z načrtovano gradnjo. Glede na tipologijo načrtovanega objekta, kot jo zatrjuje tožnica, in določbe PIP v obravnavni PNRP pri opredelitvi relevantne okolice za primerjavo skladnosti po volumnu objekta zato pridejo v poštev le eno ali dvostanovanjske hiše. Večstanovanjski objekti (to je objekti s tremi ali več stanovanji, 53. točka prvega odstavka 5. člena OPN), kakršna sta objekta na parc. št. 60/51 in 63/4, oba k. o. ..., na katera se sklicuje tožnica, pa že po tipologiji gradnje niso primerni za primerjavo.

13. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.