22. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., na seji senata dne 22. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba

– zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Kr 53/2004 z dne 18. 11. 2004,

– zaradi kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obrambe v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju št. K 139/98 in

– zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju št. K 139/98

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožnikovemu predlogu za prenos krajevne pristojnosti kazenskega postopka ne ugodi. Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper navedeni sklep zaradi kršitve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist in kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v kazenskem postopku, ki je v času vložitve ustavne pritožbe tekel zoper njega v zadevi št. K 139/98 pred Okrožnim sodiščem v Celju.

2.Pritožnik je navajal, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja, ker je delegacija krajevne pristojnosti zaradi dvomov v nepristranskost sodnikov upravičena. Pritožnik je zatrjeval tudi kršitev pravice do izvajanja dokazov v korist obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave, ker naj mu kljub zahtevi sodišče ne bi vrnilo zaseženih predmetov, na te predmete pa naj bi opiral svojo obrambo. Navajal je tudi, da teče kazenski postopek zoper njega že deseto leto, vzrok za to naj bi bilo zavlačevanje Okrožnega sodišča. S tem naj bi mu bila kršena pravica iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) in pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ustavnemu sodišču je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugoditev zahtevi za delegacijo krajevne pristojnosti. Predlagal je še, da Ustavno sodišče naloži Okrožnemu sodišču, da v kazenski zadevi K 139/98 zagotovi izvajanje dokazov v njegovo korist s tem, da mu vrne zasežene predmete in da v navedeni kazenski zadevi čim prej odloči.

B. – I.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe in za odločitev o njej je obstoj pravnega interesa. Pritožnik mora za verjetno izkazati, da bi ugoditev ustavni pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, kar pomeni izboljšanje njegovega pravnega položaja.

4.Iz dopisa Okrožnega sodišča v Celju z dne 12. 12. 2006 izhaja, da je sodišče s sklepom z dne 28. 12. 2005 kazenski postopek v zadevi št. K 139/98, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, in v katerem naj bi bila kršena pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca, ustavilo. Sklep je postal pravnomočen dne 19. 4. 2006. Morebitna ugoditev ustavni pritožbi zato pritožnikovega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrglo (prva in druga alineja izreka sklepa).

B. - II.

5.Pritožnik je zatrjeval tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v še nekončanem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju št. K 9/98. Neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja oziroma neaktivnost sodišča, ko je sam postopek pred pristojnim sodiščem še v teku, ustavna pritožba ni mogoča. Ko pa je kazenski postopek, kot v tem primeru, pravnomočno končan, imajo posamezniki kljub ugotovljeni neskladnosti pravne ureditve z Ustavo (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005, Uradni list RS, št. 92/05 in OdlUS XIV, 72) do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Ker pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot že izkoristil, ni podana procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči (tretja alineja izreka sklepa).

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena ZUstS v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ter druge alineje prvega odstavka 55. člena istega zakona v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer

Namestnica predsednika senata dr. Mirjam Škrk