Jedro

Ker znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 545,91 EUR neto, kar presega zakonski cenzus iz 2. odstavka 13. člena ZBPP (dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je 459,04 EUR), je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč utemeljeno zavrnjena. Obstoj dolga in stroški, ki jih ima družina kot mesečne izdatke, so takšna dejstva, ki se ne upoštevajo pri odločitvi o dodelitvi pravne pomoči kot upoštevni izdatki.

Izrek

1. Tožba A.A. se zavrne.

2. Tožba B.B. se zavrže.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo prosilca A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka na podlagi sklepa o dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. St 555/2011 z dne 24. 3. 2011, vloženo dne 4. 4. 2011. V obrazložitvi je navedel, da prošnja ni utemeljena, ker prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na podlagi poizvedb na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo ugotovljeno, da je prosilec v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel pokojnino v skupni višini 1.845,55 EUR neto, kar znaša povprečno mesečno 615,18 EUR neto. Žena prosilca pa je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela pokojnino v skupni višini 1.429,91 EUR neto, kar znaša povprečno mesečno 476,64 EUR neto. Glede na navedeno znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 545,91 EUR neto in tako presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 459,04 EUR neto.

Tožeči stranki v tožbi navajata, da Upravno sodišče obveščata, da sta dobila negativni odgovor. Z ženo sta dostavila glede stečajnega postopka vso potrebno dokumentacijo, ker dolga glede na pokojnino ne moreta vrniti. Menita, da sta do brezplačne pravne pomoči upravičena glede na višine pokojnin, ki znašata za A.A. 570,00 EUR ter B.B. 540,00 EUR. Mesečni izdatki pa so: najemnina 320,00 EUR, elektrika 50,00 EUR, centralna 100,00 EUR, kredit 200,00 EUR, telefon in televizija 50,00 EUR. Za preživetje ostane 300,00 EUR, zato prosita, da o upravičenosti brezplačnega predujma presodi sodišče. Smiselno predlagata odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da se od lastnega dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči lahko odštejejo le izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, ne pa tudi drugi stroški, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi.

K točki 1: Tožba A.A. ni utemeljena.

Odločitev organa, da tožeča stranka A.A. do brezplačne pravne pomoči ni upravičena, ker ne izkazuje, da bi glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine ne zmogel brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči, temelji na ugotovitvah, da je znašal lastni dohodek tožeče stranke oziroma pokojnine v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč povprečno mesečno 615,18 EUR neto, žena tožeče stranke pa je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejemala pokojnino v povprečnem znesku 476,64 EUR neto. Ti podatki med strankama niso sporni. Ker znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 545,91 EUR neto, kar presega zakonski cenzus iz 2. odstavka 13. člena ZBPP (dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je 459,04 EUR), je bila tudi po mnenju sodišča prošnja za brezplačno pravno pomoč utemeljeno zavrnjena.

Tožbeni ugovor, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljeno zavrnjena glede na dolg, ki ga družina odplačuje, na odločitev ne more vplivati. Namreč obstoj dolga in stroški, ki jih ima družina kot mesečne izdatke, so takšna dejstva, ki se ne upoštevajo pri odločitvi o dodelitvi pravne pomoči kot upoštevni izdatki. Kot je v izpodbijani odločbi pojasnil že pristojni organ, se v dohodek prosilca po določbi 27a. člena ZSV, na katerega odkazuje 14. člen ZBPP, pri ugotavljanju lastnega dohodka upoštevajo vsi dohodki in prejemki v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Razen upoštevanja izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova (5. odstavek 27. člena ZSV) ne ZBPP in ne ZSV drugih izjem ne določata. Zato za upoštevanje dolga, ki ga ima tožeča stranka in drugih mesečnih izdatkov, pri ugotavljanju finančnega položaja ni podlage. Ker tožeča stranka ne izpolnjuje osnovnega pogoja za priznanje brezplačne pravne pomoči - finančnega pogoja, je po mnenju sodišča izpodbijana odločitev pravilna.

Glede na navedeno je sodišče tožbo A.A. zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba na zakonu utemeljena.

K točki 2: Tožbo B.B. je moralo sodišče zavreči iz naslednjega razloga: Po določbi 1. odstavka 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu lahko oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. To je torej oseba, na katere zahtevo se je upravni postopek uvedel (aktivna stranka v upravnem postopku), zoper katero je upravni postopek tekel (pasivna stranka v upravnem postopku), ali ki se je za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi udeleževala upravnega postopka (stranski udeleženec v upravnem postopku).

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči začel na prošnjo A.A. in je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena njegova prošnja. B.B. postopka ni začela, v njem pa tudi ni sodelovala kot stranka z interesom. Glede na določbo 1. odstavka 17. člena ZUS-1 zato nima legitimacije za sprožitev upravnega spora.

Sodišče je tožbo B.B. zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, ker ne more biti stranka upravnega spora.