Jedro

Funkcija odškodnine za razlastitev je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Da bi bila izguba v celoti izravnana, razlaščencu ne pripada le odškodnina za najočitnejši učinek razlastitve – odvzem pravice (t.i. substančna odškodnina), temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranke učinke.

Ker se predlog nasprotnega udeleženca nanaša na ureditev drugega razmerja (na razlastitev zemljišč zaradi razlastitve) kot tistega, katerega ureditev je predlagala država (na razlastitev zemljišč zaradi javnega interesa), bi moralo sodišče odločitev o tem predlogu vključiti v izrek sklepa.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se nad zneskom dodatne odškodnine 126.955,75 EUR in glede parcel št. 353/2 in 395/1, k.o. P., razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija zavrne.

Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Nasprotnemu udeležencu je bila lastninska pravica na spornih zemljiščih (parcele 353/8, 395/2 in 396, vse k.o. ...) zaradi gradnje obalne ceste odsek ... že pravnomočno odvzeta in prenesena na predlagateljico – Republiko Slovenijo (v nadaljevanju RS). Sodišče prve stopnje mu je za odvzem lastninske pravice v prvem sojenju prisodilo odškodnino v višini 620.672,02 EUR, vendar je bila odločitev o plačilu odškodnine nad zneskom 370.862,58 EUR kasneje razveljavljena in vrnjena v novo sojenje. Sodišče druge stopnje je namreč presodilo, da iz izvedenskega mnenja ne izhaja razlog za tako ekstremno vrednost spornih zemljišč, prav tako pa sodišče prve stopnje ni opravilo revalorizacije že plačane odškodnine.

2. V novem sojenju je sodišče prve stopnje angažiralo novega (tretjega) izvedenca (P. G.).

Ta je z metodo primerljivih prodaj podobnih zemljišč ugotovil, da je povprečna vrednost za razlaščena zemljišča 160 EUR/m2. S to oceno se RS in nasprotni udeleženec nista strinjala, vendar je izvedenec pri tej vrednosti zemljišča vztrajal tudi v dopolnitvi mnenja. Na podlagi tega izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu prisodilo še dodatno odškodnino v višini 126.955,75 EUR, pri čemer je upoštevalo že delno plačano akontacijo odškodnine,(1) ki jo je tudi valoriziralo.(2) Predloge nasprotnega udeleženca, da se mu namesto odškodnine dodelijo nadomestna zemljišča s statusom kmetijskega zemljišča, da se mu dodeli odškodnina še za parceli št. 353/2 in 395/1, obe k.o. ..., ter da mu pripada še odškodnina za rastje (trte) na razlaščenih zemljiščih, je sodišče zavrnilo. Presodilo je, da je bilo že v prejšnjem sojenju odločeno, da mora RS nasprotnemu udeležencu za razlaščena zemljišča plačati odškodnino. Glede odškodnine za parceli št. 353/2 in 395/1, k.o. ..., je sodišče pojasnilo, da nasprotni udeleženec ni izkazal pogojev, ki jih zahteva Zakon o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ). V zvezi z odškodnino za rastje (trte) na razlaščenih zemljiščih se je pojasnilo, da mu dodatna odškodnina za rastje ne pripada, saj obračun odškodnine po metodologiji, ki se uporablja za nezazidana stavbna zemljišča, bistveno presega odškodnino za kmetijsko zemljišče in bi bilo nedopustno, da bi se še dodatno cenilo vinograd.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z razlogi sodišča prve stopnje, pri čemer je zaradi razlogov pritožbe še dodalo, da ni potrebno, da je odločitev o predlogu nasprotnega udeleženca za odkup parcel št. 353/2 in 395/1, k.o. ..., vsebovana v izreku sklepa.

4. Revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vlaga nasprotni udeleženec. Meni, da bi mu morala RS namesto odškodnine dodeliti nadomestna zemljišča s statusom kmetijskega zemljišča ter da bi mu morala biti dodeljena odškodnina še za parceli št. 353/2 in 395/1, obe k.o. ... Zmotno je po njegovem mnenju tudi stališče sodišča druge stopnje, da je o tem že bilo pravnomočno odločeno, saj sodišče o tem ni sprejelo posebnega sklepa oziroma odločitev ni bila vključena v izrek sklepa. Prav tako mu pripada še odškodnina za rastje (trte) na razlaščenih zemljiščih. Predlaga, da se reviziji ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je delno utemeljena.

Glede nadomestnih zemljišč

7. Nasprotni udeleženec meni, da bi mu morala RS za razlaščena zemljišča izročiti nadomestna (kmetijska) zemljišča oziroma da je odločitev sodišč, ki RS nalaga plačilo odškodnine, zmotna. Po presoji revizijskega sodišča bi moral nasprotni udeleženec ta očitek uveljavljati v reviziji zoper sklep sodišča druge stopnje VSK Cp 207/2009 z dne 5. 5. 2009, ki je sklep prvostopenjskega sodišča iz prvega sojenja delno razveljavilo samo glede višine odškodnine nad zneskom 370.862,58 EUR, v ostalem pa je sklep potrdilo. Že v prejšnjem sojenju je bilo tako pravnomočno odločeno, da mora predlagateljica za razlaščene parcele št. 353/8, 395/2 in 396, vse k.o. ..., nasprotnemu udeležencu plačati odškodnino, ne pa da mu mora zagotoviti nadomestna zemljišča. Glede odškodnine za razlaščena zemljišča

8. Po mnenju nasprotnega udeleženca je odškodnina za razlaščena zemljišča prenizka, saj je izvedensko mnenje, ki je bilo podlaga za določitev odškodnine, nestrokovno in nepravilno. Izvedenec pri izdelavi mnenja ni upošteval Mednarodnih standardov ocenjevanja nepremičnin in s temi standardi predpisanih kriterijev. Skladno s temi standardi bi moral izvedenec oceniti vrednost upravičenj, ki jih vsebuje lastninska pravica, ne pa nepremičnin kot takih. Izvedenec je prav tako pri oceni vrednosti spornih zemljišč upošteval zemljišča, ki niso primerljiva z razlaščenimi zemljišči in jih tudi s prilagoditvami ni bilo mogoče postaviti na isti imenovalec.

9. Glede očitkov v zvezi z izvedenskim mnenjem revizijsko sodišče ugotavlja, da nasprotni udeleženec v reviziji oporeka strokovnosti izdelave mnenja zaradi napačne metode izračuna vrednosti spornih zemljišč. Predmet revizijskega postopka ne more biti izvedensko mnenje, temveč le sodba sodišča druge stopnje. Vprašanje, ali je bila izbira metode v obravnavanem primeru ustrezna, je v prvi vrsti strokovno vprašanje, odgovor nanj pa je imel nasprotni udeleženec možnost izpodbijati (drugi odstavek 254. člena ZPP).(3) Po podatkih spisa je to tudi storil (l. št. 334-340), izvedenec pa je na te očitke tudi odgovoril (l. št. 353-384). Glede na to, da sta sodišči sprejeli izvedensko mnenje kot prepričljivo, nasprotni udeleženec pa ta zaključek v reviziji ponovno graja z očitkom nestrokovnosti izdelave mnenja zaradi napačne izbire metode za oceno vrednosti spornih zemljišč, ne očita pa procesne kršitve, sodi ta očitek v nedovoljeno izpodbijanje odločilne dejanske ugotovitve o vrednosti spornih zemljišč (tretji odstavek 370. člena ZPP).(4)

10. Odškodnina za razlaščena zemljišča je po mnenju nasprotnega udeleženca tudi nepopolna, saj bi mu moralo sodišče v okviru odškodnine za zemljišča prisoditi še odškodnino za uničeno vinsko trto, in sicer nadomestilo za izpad dohodka: od posaditve trt do polne rodnosti, od krčitve do konca amortizacije vinograda, na predelavi grozdja in trženju vina, zaradi neizkoriščenih predelovalnih kapacitet kleti in mehanizacije v vinogradu, manjvrednost parcele 395/1(5) (50 % zmanjšanje možnosti za kmetijsko proizvodnjo). Sodišči prve in druge stopnje dodatne odškodnine za vinograd nista prisodili iz razloga, ker obračun odškodnine po metodologiji, ki se uporablja za nezazidana stavbna zemljišča, bistveno presega odškodnino za kmetijsko zemljišče in bi bilo nedopustno, da bi se še dodatno cenilo vinograd.

11. Revizijsko sodišče pojasnjuje, da je funkcija odškodnine za razlastitev v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Da bi bila izguba v celoti izravnana, razlaščencu ne pripada le odškodnina za najočitnejši učinek razlastitve - odvzem pravice (t.i. substančna odškodnina), temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranske škode).(6) To upošteva tudi ZSZ, ki v prvem odstavku 26. člena določa, da odškodnina za odvzeto nepremičnino obsega vrednost nepremičnine in stroške, povezane z razlastitvijo. Odškodnina mora tako nedvomno zajeti obe vrsti učinkov razlastitve. Po presoji revizijskega sodišča je nasprotni udeleženec (za katerega ni sporno, da je kmet vinogradnik) z gornjimi trditvami o izgubi dohodka zatrjeval tudi stranske posledice razlastitve. Te trditve je s pomočjo izvedenskega mnenja tudi konkretiziral in v zvezi s tem predlagal tudi postavitev izvedenca kmetijske stroke (l. št. 132), vendar sta sodišči navedene trditve zmotno presojali le v okviru odškodnine za odvzem pravice na zemljiščih. Tako je zmotno materialnopravno izhodišče sodišč, da v primeru razlastitve nezazidanih stavbnih zemljišč razlaščencu ne pripada odškodnina za stranske posledice razlastitve. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča je tako dejansko stanje (stranske posledice razlastitve) ostalo nepopolno ugotovljeno. Revizijsko sodišče je zato odločitev sodišč nad že prisojeno dodatno odškodnino razveljavilo in vrnilo zadevo v tem obsegu novo sojenje, kjer bo moralo sodišče prve stopnje presoditi resničnost trditev nasprotnega udeleženca v zvezi z izpadom dohodka zaradi uničenega vinograda (drugi odstavek 380. člena ZPP).

Glede parcel št. 353/2 in 395/1, k.o. ...

12. Utemeljen je tudi nadaljnji očitek, da bi moralo sodišče v izreku sklepa odločiti še o predlogu za razlastitev parcel št. 353/2 in 395/1, k.o. ... Ne gre namreč za predlog, s katerim bi nasprotni udeleženec predlagal drugačen obseg razlastitve zemljišč zaradi javnega interesa, npr. da bi predlagal, da se razlasti samo nekatere od parcel, katerih razlastitev je predlagala RS, ali samo določen del teh parcel. Samo v tem primeru bi lahko predlog nasprotnega udeleženca obravnavali kot predlog za ureditev istega pravnega razmerja, ki ga ne bi bilo potrebno vključiti v izrek, saj je o njem odločeno že s tem, ko sodišče odloči o obsegu razlastitve v javnem interesu. V tej zadevi pa je nasprotni udeleženec podal predlog za razlastitev zemljišč po drugem odstavku 24. člena ZSZ. Ta določa, da lahko razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlastitev poteka. Pri razlastitvi zemljišč po tej določbi torej ne gre za zasledovanje javnega interesa, temveč za razlastitev zemljišč, ki so postala neuporabna prav zaradi razlastitve zemljišč v javnem interesu.(7) Predlog nasprotnega udeleženca se tako nanaša na ureditev drugega razmerja (na razlastitev zemljišč zaradi razlastitve) kot tistega, katerega ureditev je predlagala država (na razlastitev zemljišč zaradi javnega interesa), kar pomeni, da bi moralo sodišče odločitev o tem predlogu vključiti v izrek sklepa. Sodišči prve in druge stopnje sta s takšnim ravnanjem kršili določbo 2. člena ZPP, ki pristojnemu sodišču nalaga dolžnost, da odloči o zahtevku. Ta določba ZPP se namreč smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen Zakona o nepravdnem postopku), pri čemer smiselna uporaba določb ZPP velja še v večji meri ravno za predlagalne nepravdne postopke, ki so najbližje pravdnemu postopku.(8) Ker sta sodišči prve in druge stopnje s tem zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP), je revizijsko sodišče vrnilo zadevo v novo sojenje tudi glede parcel št. 353/2 in 395/1, k.o. ... (prvi odstavek 379. člena ZPP).

13. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločitev o revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo.

Op. št. (1): RS je nasprotnemu udeležencu že 23. 11. 2004 plačala odškodnino v znesku 148.903,09 EUR, 19. 1. 2009 pa na podlagi pravnomočnega sklepa še odškodnino 370.862,58 EUR.

Op. št. (2): Že plačano odškodnino je sodišče revaloriziralo z metodo, ki temelji na upoštevanju sprememb povprečnih cen stavbnih zemljišč za gradnjo za področje Obale in Slovenske Istre.

Op. št. (3): Prim. sodbo VS RS II Ips 522/2009 z dne 5. 11. 2009. Op. št. (4): Kadar sodišče ne postavi novega izvedenca, ker meni, da izvedensko mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Tako J. Zobec v L. Ude in ostali, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2005, str. 501, opomba 1537. Prim. tudi odločbo VS RS II Ips 1016/2008 z dne 14. 6. 2012. Op. št. (5): Ker je nasprotni udeleženec v zvezi s tem zemljiščem podal tudi predlog za razlastitev po drugem odstavku 24. člena ZSZ (glej 12. točko), je treba šteti, da je odškodnino zaradi manjvrednosti zemljišča predlagal podrejeno, če sodišče ne bo ugodilo predlogu za razlastitev, ker bi presodilo, da ima sporno zemljišče za nasprotnega udeleženca še gospodarsko vrednost. Op. št. (6): Prim. G. Virant v L. Šturm (ur.), Komentar Ustave RS, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 683. Op. št. (7): Prim. npr. VSK sklep Cp 542/2009 z dne 8. 12. 2009. op. št. (8): Prim. D. Wedam Lukič, komentar Nepravdni postopek - zakon s komentarjem, 1991, str. 13.