Jedro

Če upnik poda predloga za opravo druge dražbe pri izvršitelju, ni pogojev za ustavitev izvršbe na premičnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (glede izvršbe na premičnine dolžnika) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v nadaljnji postopek. Zahteva upnika za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 15.11.1999 dovolilo izvršbo zaradi izterjave 64.588,10 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka z rubežem in prodajo vrednostnih papirjev in premičnin dolžnika. Z izpodbijanim sklepom pa je izvršbo ustavilo na podlagi določbe 1.odstavka 95.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, ker je ugotovilo, da nobena izmed strank v predpisanem roku ni predlagala druge dražbe.

Upnik se je zoper navedeni sklep pritožil in ga izpodbijal v delu, ki se nanaša na ustavitev izvršbe na premičnine dolžnika. Navajal je, da v tem delu niso izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe po 1.odstavku 95.člena ZIZ, ker je upnik v roku 30 dni od prve dražbe predlagal tako drugo dražbo kot tudi prodajo pod roko. Prva dražba je bila opravljena dne 23.9.2003, upnik pa je dne 17.10.2003 predlagal drugo dražbo in prodajo pod roko. V dokaz prilaga navedeni predlog z dne 17.10.2003 in popis oddanih pošiljk s potrdilom pošte z istega dne.

Pritožba je utemeljena.

Prva dražba zarubljenih predmetov dolžnika je bila opravljena dne 23.9.2003, vendar je bila neuspešna, ker na njej ni bilo kupcev. Drugo dražbo lahko predlaga stranka v 30 dneh od prve dražbe (4.odstavek 94.člena ZIZ), sicer sodišče ustavi izvršbo (1.odstavek 95.člena ZIZ). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predloga za drugo dražbo ni bilo, je ustavilo izvršbo. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje v tem delu nepravilno uporabilo določila ZIZ in da niso bili podani pogoji za ustavitev izvršbe. Upnik je namreč dne 17.10.2003 s priporočeno pošiljko, kar je v roku 30 dni od prve dražbe, izvršitelju predlagal opravo druge dražbe. Res je, da upnik takega predloga ni podal hkrati tudi pri sodišču, vendar zadostuje, da je predlog podan le pri izvršitelju. Izvršitelj je namreč tisti, ki opravlja izvršilna dejanja in v svojem poročilu stranke obvesti o tem, katera procesna dejanja in v kakšnem roku še lahko opravijo. V skladu s tem Pravilnik o delu izvršiteljev v 2.odstavku 95.člena določa, da izvršitelj obvesti sodišče o tem, če nobena od strank v predpisanem roku ni podala predloga za ponovno dražbo. Takega obvestila sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ni prejelo, in tudi iz kasnejših poizvedb, ki jih je opravilo pri izvršitelju, je razvidno, da je upnik pravočasno predlagal opravo druge dražbe. Zato je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede ustavitve izvršbe na premičnine nepravilen, ter je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3.točka 365.člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zv. s členom 15 ZIZ).

Ker priglašeni stroški upnika po višini niso bili opredeljeni, upnik zahteve po povrnitvi pritožbenih stroškov ni utemeljil.