Jedro

Sodišče obravnava predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je predmet odločanja zgolj izvršitev obveznosti, določenih v izvršilnem naslovu. Čeprav je predmetni izvršilni postopek objektivno gledano nastal kot posledica napake, ki jo je v izvršilnem postopku In 25/2011 zagrešilo pristojno sodišče, v njem ta napaka ne bo predmet presoje, posledično pa videz nepristranskosti zaradi odločanja pristojnega sodišča o izvršilnem predlogu ne more biti prizadet.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Upnik je pri Okrajnemu sodišču v Piranu vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, s katerim je na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Piranu In 184/2013 z dne 16. 9. 2014, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru I Ip 536/2014 z dne 3. 12. 2014, zahteval izpraznitev in izročitev nepremičnin z ID znakoma 23 in 24. V nadaljevanju je zahteval prodajo nepremičnine - garaže z ID znakom 25 zaradi izterjave izvršilnih stroškov.

2. Okrajno sodišče v Piranu je Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V predlogu je navajalo, da je dolžnica v drugem, pravdnem postopku P 118/2016 predlagala prenos pristojnosti zaradi slabih izkušenj z naslovnim sodiščem in izgube zaupanja v sodišče. Nezaupanje dolžnice je posledica napake, ki jo je pristojno sodišče naredilo v izvršilnem postopku In 25/2011, ko je dne 15. 5. 2014 na drugem dražbenem naroku prodalo napačno nepremičnino dolžnice (namesto kletne shrambe je za ceno shrambe prodalo garažo). Od tu izvirajo vsi nadaljnji izvršilni in pravdni postopki. Poleg tega je njen pooblaščenec tedaj predlagal odlog izvršbe, zaradi česar je bila dolžnica prepričana, da do prodaje sploh ne bo prišlo in se prodajnega naroka ni udeležila. Ker je ves čas odplačevala svoje dolgove, se je čutila opeharjeno s strani sodišča. Glede na navedeno je razumljivo, da je dejansko upravičeno omajano njeno zaupanje v pristojno sodišče, kar vsakodnevno izraža z osebnim protestom pred stavbo sodišča in s plakati z žaljivo vsebino, ki se nanašajo na celotno piransko sodišče in na sodnico, ki je v izvršilnem postopku In 25/2011 odločala. Tako ocenjujejo, da je delegacija potrebna zaradi izključitve dvoma v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji dolžnice o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Poudarjajo tudi, da je Vrhovno sodišče z odločbo I R 151/2018 z dne 25. 10. 2018 ugodilo dolžničinemu predlogu za prenos krajevne pristojnosti na Okrajno sodišče v Kopru. Ker tudi izvršilni spis temelji na napaki, ki jo je naredilo pristojno sodišče, bi moralo do prenosa krajevne pristojnosti priti tudi v konkretni zadevi.

**Odločitev o sporu**

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Vrhovno sodišče je že v sklepu I R 131/2017 z dne 29. 11. 2017 pojasnilo, da nezadovoljstvo dolžnice zaradi napake v predhodnem izvršilnem postopku in posledično njeno nezaupanje v pristojno sodišče, ki ga izraža s protestom pred stavbo sodišča in plakati z žaljivo vsebino, ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Drugačno stališče bi pomenilo, da lahko stranka s svojim ravnanjem doseže oziroma povzroči prenos pristojnosti z po njeni oceni manj naklonjenega na bolj naklonjeno stvarno pristojno sodišče, kar ni sprejemljivo. Če so v konkretni zadevi podane okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom v nepristranskost posamezne sodnice, je temu namenjen institut izločitve po 70. členu ZPP.

5. Takšno stališče je Vrhovno sodišče potrdilo tudi v sklepu I R 151/2018 z dne 25. 10. 2018, na katerega se sklicuje predlog za delegacijo. V citirani zadevi je Vrhovno sodišče delegaciji pristojnosti ugodilo iz drugega razloga – ker je dolžnica zahtevala plačilo uporabnine, bi moralo namreč krajevno pristojno sodišče ob presoji tožbenega zahtevka (vsaj posredno) odločati tudi o svoji napaki, kar bi lahko pri strankah postopka in javnosti vzbudilo dvom v nepristranskost sodečega sodišča. V obravnavani zadevi ne gre za primerljiv položaj, saj sodišče obravnava predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je predmet odločanja zgolj izvršitev obveznosti, določenih v izvršilnem naslovu. Čeprav je predmetni izvršilni postopek objektivno gledano nastal kot posledica napake, ki jo je v izvršilnem postopku In 25/2011 zagrešilo pristojno sodišče, v njem ta napaka ne bo predmet presoje, zato videz nepristranskosti zaradi odločanja pristojnega sodišča o izvršilnem predlogu ne more biti prizadet. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.