Jedro

Delitev solastnine na način, da stvar pripade enemu od solastnikov in sorazmernemu izplačilu ostalih solastnikov, je mogoč le v primeru, ko zakonsko določeni pogoji za fizično delitev stvari niso podani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnini s parc. št. 760/1 in 760/2, po parcelaciji 760/3 in 760/4, k.o. ... razdružilo tako, da predlagateljica D. M. prejme v izključno last nepremičnino s parc. št. 760/4 k.o. ... v izmeri 5521 m2, nasprotni udeleženec O. P. pa nepremičnino 760/3 k.o. ... v izmeri 3266 m2. Zaradi razlike v površini nepremičnin po opravljeni parcelaciji glede na njune solastniške deleže, je dolžna predlagateljica nasprotnemu udeležencu izplačati razliko v vrednosti nepremičnin v znesku 41,33 EUR, sodišče pa je odredilo tudi ustrezno vknjižbo delitve solastnih nepremičnin v zemljiški knjigi.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec in navaja, da bi moralo sodišče nepremičnini v celoti dodeliti njemu, ob ustreznem denarnem izplačilu predlagateljičinega solastninskega deleža. Opozarja na izvedensko mnenje izvedenca kmetijske stroke, da je smotrno kmetijska zemljišča združevati in ne parcelirati, kmetijstvo pa je edina dejavnost, s katero se ukvarja. Predlagateljica je sodišče zavajala, da se namerava preseliti v Šentjur, saj z družino živi in dela v Zagrebu. Na zadnjem naroku je uveljavljal povrnitev vlaganj v nepremičnino, njegovo zahtevo pa je sodišče brez ustreznega pravnega pouka zavrnilo. V zapisnik zadnjega naroka poleg tega niso bile vnešene vse njegove pripombe, sodišče pa mu kljub obljubi ni poslalo zapisnika naroka za glavno obravnavo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba neutemeljeno napada odločitev sodišča prve stopnje o delitvi nepremičnin. V zadevi je nesporno, da se predlagateljica in nasprotni udeleženec o načinu delitve solastnih nepremičnin nista sporazumela. Predlagateljica je tako želela, da se fizično razdelita, medtem ko je nasprotni udeleženec sodišču predlagal, da se nepremičnini ob ustreznem izplačilu predlagateljičinega solastniškega deleža v celoti dodeli v last in posest njemu. Stvarnopravni zakonik (1) (v nadaljevanju: SPZ) v drugem odstavku 70. člena kot primarni kriterij za delitev solastnine narekuje fizično delitev. Solastniki v naravi prejmejo tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes. Civilna delitev solastne stvari, to je s prodajo stvari in delitvijo kupnine, pa se po četrtem odstavku 70. člena SPZ opravi šele, če fizična delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari. Namesto prodaje pa lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da stvar pripade njemu, pod pogojem, da ostale solastnike izplača, tako da jim plača sorazmerni del prodajne cene (peti odstavek 70. člena SPZ). Tak način delitve kot ga predlaga nasprotni udeleženec je torej mogoč le v primeru, ko zakonsko določeni pogoji za fizično delitev stvari niso podani. Slednjemu v obravnavani zadevi ni mogoče pritrditi. Res je sicer izvedenec kmetijske stroke zaključil, da s kmetijskega stališča delitev ni priporočljiva, vendar takšnega pogoja za fizično delitev stvari zakon ne določa. Iz izvedenskega mnenja pa nadalje izhaja, da je predlagateljičin predlog delitve ustrezen, poleg tega pa nepremičnina zaradi predlagane delitve ne bi izgubila na vrednosti. Nasprotni udeleženec ima poleg tega interes nad delom, ki mu gre na podlagi izpodbijanega sklepa, saj je bilo kot nesporno ugotovljeno, da ta del nepremičnine meji na njegove preostale nepremičnine, medtem ko so predlagateljici lastne nepremičnine bližje delu, ki po delitvi pripade njej. Vprašanja njenega prebivališča in namena prebivanja na tem območju za odločitev v zadevi niso pravno pomembna.

Pravilna je bila tudi odločitev nepravdnega sodišča, da zahteve nasprotnega udeleženca po povrnitvi vlaganj ni vzelo v obravnavo, saj je to lahko le predmet pravdnega postopka. Pritožbene navedbe, da sodišče vseh pripomb pritožnika ni vneslo v zapisnik o glavni obravnavi, so splošne in kot take neupoštevne. Pritožnik namreč ne pojasni kakšne (vsebinsko gledano) pripombe je podal ter kako bi te utegnile vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa pa končno ne vpliva niti dejstvo, da pritožniku zapisnik zadnjega naroka ni bil poslan. Ključno je vprašanje, ali mu je bila dana možnost izjave v postopku, torej pravica do podajanja dejstev in izvajanja predlaganih dokazov ter do opredelitve o navedbah in dokaznih predlogih druge stranke. Sodišče je pritožniku to pravico zagotovilo.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (2), v nadaljevanju: ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških temelji na določbi prvega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (3).

(1) Uradni list RS, št. 87/2002. (2) Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3. (3) Uradni list. SRS, št. 30/1986 (20/88 popr.).