Jedro

Legalizacija objekta oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt ni vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti zadeve, tj. ali so v zadevi podani pogoji za izrek ukrepa gradbenega inšpektorja. Bistveno je bilo namreč vprašanje, ali je objekt v času izdaje izpodbijane odločbe brez ustreznega gradbenega dovoljenja, kar je bil in je še. Če bo tožnik gradbeno dovoljenje pridobil, bo lahko pri pristojnem inšpekcijskem organu sprožil ustrezne postopke za zaključek inšpekcijskega postopka. Že na prvi pogled pa tudi ne gre za primer(e) iz 148. člena ZUP, kjer bi bila prekinitev postopka obvezna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo naložil tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo pritličnega objekta na temeljni armirano betonski plošči tlorisnih dimenzij 6,00 m x 9,0 m z armirano betonskimi horizontalnimi in vertikalnimi vezmi, obodni zidovi so izvedeni iz opeke v višini 3,00 m, streha je dvokapnica na lesenem ostrešju, krita s pločevino naklona strešin 10 stopinj, na zemljišču s parc. št. 276/4 in 277, obe k.o. ..., ki jo izvaja brez gradbenega dovoljenja (1. točka izreka), da mora tožnik nelegalno gradnjo iz prve točke izreka odstraniti do 31. 5. 2021 na svoje stroške in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka), opozoril tožnika, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugi osebi na stroške zavezanca ali s prisilitvijo (3. točka izreka), naštel prepovedi za objekt iz 1. točke izreka (4. točka izreka), odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve v postopku in da v postopku niso nastali posebni stroški (5. in 6. točka izreka).

2. V obrazložitvi je navedel, da je na inšpekcijskem pregledu 4. 11. 2016 ugotovil, da je na navedenem zemljišču zgrajen objekt navedenih dimenzij, enako stanje je bilo na kontrolnem pregledu 27. 5. 2020. Tožnik je po pozivu organa izjavil, da bo k legalizaciji objekta pristopil takoj, ko bo mogoče. Po opravljenih poizvedbah je organ ugotovil, da gradbeno dovoljenje za objekt ni bilo izdano. V času gradnje je bil v veljavi Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), ki se v zvezi s 106. členom Gradbenega zakona (GZ) uporablja v tem postopku. Svojo odločitev je organ utemeljil s 152. členom ZGO-1. 3. Drugostopenjski organ je odločbo prvostopenjskega organa v 2. točki izreka dopolnil z opisom gradnje, ki jo mora tožnik odstraniti do 31. 5. 2021 na svoje stroške in vzpostaviti prejšnje stanje, v preostalem je pritožbo tožnika zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da vprašanje pridobitve gradbenega dovoljenja ni predhodno vprašanje v inšpekcijskem postopku. Tožnik lahko poda tudi predlog za odlog izvršbe. V zadevi ne gre za enostaven objekt, saj ta s površino 54 m2 presega površinska merila za enostavni objekt. 4. Tožnik je v tožbi navedel, da je začel s postopki zaključne faze pridobivanja projektne dokumentacije, vključno z že izvršenim vpisom v kataster stavb in pridobitvijo potrebnih soglasij mejašev. Pridobiti mora le še soglasje stanovanjske zadruge A., za katero ni vedel, da je lastnica zemljišča s parc. št. 279/2. Prosi sodišče za odlog izvršbe. Objekt potrebuje za shranjevanje vrtnega orodja, drv, pridelkov in občasnega bivanja. Meni, da ne gre za nezahteven objekt, temveč za enostavni objekt. 5. V dopolnitvi tožbi je tožnik še dodal, da gre za izključno osebno uporabo objekta, kot ga je uporabljal pokojni profesor za občasno bivanje. Prometa z zemljiščem in objektom ne namerava izvajati. Dne 24. 6. 2021 je pristojni projektant vložil vlogo za legalizacijo objekta pri pristojni upravni enoti. Dodal je še, da je bil prvi inšpekcijski zapisnik v letu 2016 narejen brez prisotnosti zakonitih lastnikov (torej brez pokojnega B. B. in tožnika), kar je v neskladju z zakoni. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi in oba akta odpravi.

6. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

7. Sodišče je v zvezi s sestavo sodišča sprejelo sklep, I U 1052/2021 z dne 20. 12. 2022, da v zadevi sodi sodnik posameznik, ker je ocenilo, da so v zadevi za tako sestavo sodišča pri odločanju podani pogoji po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Stranki sestavi sodišča nista ugovarjali ne po izdaji sklepa, ne do izdaje sodbe, tožnik pa je na izrecno vprašanje sodnice na glavni obravnavi tudi povedal, da ugovora s tem v zvezi nima.

8. Sodišče je v zadevi opravilo 12. 1. 2023 glavno obravnavo, ki se je je udeležil tožnik, ne pa toženka. Tožnik je vztrajal pri svojih navedbah in dokaznih predlogih, kot tudi tožbenemu predlogu. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v izpodbijano odločbo, drugostopenjsko odločbo, potrdilo o oddani vlogi za legalizacijo objekta z dne 24. 6. 2021, sklep o vpisu stavbe v kataster stavb z dne 22. 12. 2020, soglasja sosedov, zaprosilo za soglasje zadruge A., pooblastilo projektantu z dne 19. 10. 2020, projektno dokumentacijo, izpisek iz zemljiške knjige, sklep o dovolitvi izvršbe z dne 29. 6. 2021 ter ostale listine v upravnem spisu.

**K I. točki izreka:**

9. Tožba ni utemeljena.

10. V primeru je predmet upravnega spora presoja odločitve prvostopenjskega organa o izreku ukrepa gradbenega inšpektorja: ustavitev gradnje pritličnega objekta na temeljni armirano betonski plošči tlorisnih dimenzij 6,00 m x 9,0 m z armirano betonskimi horizontalnimi in vertikalnimi vezmi, kjer so obodni zidovi izvedeni iz opeke višini 3,00 m, streha je dvokapnica na lesenem ostrešju, krita s pločevino naklona strešin 10 stopinj, na zemljišču s parc. št. 276/4 in 277, obe k.o. ..., odstranitev opisane nelegalne gradnje do 31. 5. 2021 na svoje stroške in vzpostavitev prejšnjega stanja.

11. Organ se je pri tem skliceval na 152. člen ZGO-1. Po tej določbi pristojni gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

12. Tožnik ugovarja, da je objekt, ki je predmet izrečenega ukrepa, enostavni objekt, glede na to, da gre za - kot navaja v tožbi - ''nekaj kvadratnih metrov opečnega zidu ter dve ali tri betonske vezi, ki ima za osnovo navaden nadstrešek, pokrit s tegulo in zaprt z lesenimi pregradnimi moduli, ki so fasadno obdelani''.

13. Po 1. 10. točki 2. člena ZGO-1 je enostavni objekt konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt s vplivi na okolje. Dodatno razvrščanje objektov (je) določa(la) Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (veljavna v času veljavnosti ZGO-1) v Prilogi 2, kjer so pod točko 1, 2 in 18 opisane objekti, ki jih je mogoče razvrstiti med enostavne objekte, pri čemer je kot ključno treba izpostaviti, da gre za enostavne objekte v vseh primerih pod pogojem, da ta ne presega površine do 20 m2 (npr. lopa, uta, nadstrešek, ipd.) oziroma do 40 m2 (npr. kozolec, kmečka lopa, ipd.).

14. Kot je tožniku pojasnil že drugostopenjski organ, objekt ne sodi med enostavne objekte že iz razloga, ker ima površino 54 m2. Ugotovljene površine tudi tožnik ne prereka, zato je tudi po oceni sodišča pravilna ugotovitev organa, da ne gre za enostavni objekt. In ker ne gre, to pomeni, da bi moral tožnik za njegovo gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, česar pa tožnik (vsaj zaenkrat še) ni pridobil. Posledično to tudi pomeni, da je bil izrečeni ukrep zakonit. 15. Tožnik še ugovarja, da ob prvem inšpekcijskem ogledu ni bil prisoten (takrat še) lastnik A. A. oziroma tožnik, kar je v neskladju z zakoni. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi tožnik ta ugovor podal že med upravnim postopkom (ne pred izdajo prvostopenjske odločbe, ne v pritožbi), temveč je to podal šele v upravnem sporu v dopolnitvi tožbe, vloženi po pozivu sodišča. 16. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. V tožbi oziroma v njeni dopolnitvi tožnik ni navedel, zakaj teh navedb ni podal že v postopku za izdajo izpodbijane odločbe. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost izpodbijanega akta v času izdaje odločbe (6. člen ZUP) in sodišče je v tem obsegu na tak preizkus tudi vezano (20. v zvezi s 52. členom ZUS-1). Sodišče zato tega ugovora ne more vsebinsko obravnavati.

17. V preostalem se tožbene navedbe nanašajo na postopek legalizacije objekta (pri čemer je tožnik na glavni obravnavi pojasnil, da je bila njegova vloga s tem v zvezi zavržena, ker jo je preuranjeno vložil (ni imel vseh potrebnih soglasij), vendar bo ponovno pristopil k njenemu reševanju). Pri tem je tudi pravilno že drugostopenjski organ pojasnil tožniku, da postopek legalizacije objekta, ki je predmet izreka ukrepa gradbene inšpekcije, ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 147. (in 148.) člena ZUP.

18. 147. člen ZUP v prvem odstavku določa, da če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz tega zakona organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. O prekinitvi postopka izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, razen če ga je izdal organ druge stopnje. 148. člen ZUP določa obvezno prekinitev postopka v primeru, če se predhodno vprašanje nanaša na obstoj kaznivega dejanja, na obstoj zakonske zveze ali na ugotovitev očetovstva ali če zakon tako določa. 19. Tudi po oceni sodišča legalizacija objekta oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt ni vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti zadeve, tj. ali so v zadevi podani pogoji za izrek ukrepa gradbenega inšpektorja. Bistveno je bilo namreč vprašanje, ali je objekt v času izdaje izpodbijane odločbe brez ustreznega gradbenega dovoljenja, kar je bil in je še. Če bo tožnik gradbeno dovoljenje pridobil, bo lahko pri pristojnem inšpekcijskem organu sprožil ustrezne postopke za zaključek inšpekcijskega postopka. Že na prvi pogled pa tudi ne gre za primer(e) iz 148. člena ZUP, kjer bi bila prekinitev postopka obvezna. Posledično zato ne vzdrži očitek o preuranjeni odločitvi v tej zadevi.

20. Na drugačno odločitev tako tudi ne morejo vplivati tožnikove navedbe, da je uporaba objekta izključno osebna, uporabljena za občasno bivanje in shranjevanje vrtnega orodja, pridelkov, drv, in da prometa z zemljiščem in objektom ne bo. Vse to namreč ne negira ugotovitve organa, da gre za objekt, ki presega dovoljeno površino za enostavni objekt, zaradi česar je za njegovo gradnjo (oziroma legalizacijo) treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

21. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe zakonit, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

22. Sodišče je odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).