Jedro

Ker je bila v konkretnem primeru zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa vložena pritožba, je treba glede na določbo drugega odstavka 266. člena ZUP, ob dejstvu, da je v konkretnem primeru drugostopenjski upravni organ tožničino pritožbo zavrnil, ugotoviti, ali se obnovitveni razlog nanaša na postopek oziroma odločitev drugostopenjskega upravnega organa, torej, ali se predlog za obnovo postopka nanaša izključno na odločbo o pritožbi. V takem primeru bi namreč o obnovi postopka moral odločati drugostopenjski organ, čeprav s svojo odločbo ni odločal meritorno.

V konkretnem primeru se obnovitveni razlog nanaša na postopek pred prvostopenjskim upravnim organom. Iz navedenega razloga je sodišče presodilo, da tožena stranka (to je drugostopenjski organ) o tožnikovemu predlogu za obnovo postopka ni bila pristojna odločati.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-358/2009-10 z dne 3. 8. 2011, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo 0612-358/2009-10 z dne 3. 8. 2011 odločilo, da se predlog za obnovo postopka končanega z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-358/2009-2 z dne 16. 11. 2009, zavrne in odločila, da stroški postopka niso nastali. Odločitev je obrazložila z ugotovitvijo, da je A.A. 27. 7. 2011 vložila predlog za obnovo pritožbenega postopka, iz razloga po 1. točki prvega odstavka 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navedla je, da je 24. 6. 2011 njen zastopnik s vpogledom v spis ugotovil, da obsega projekt, ki je bil podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja št. 351-152/87/87, tudi sporni prizidek. Do tega dne s tem podatkom ni razpolagala, zato tega dejstva ni mogla navajati kot dokaz, ki bi lahko sam zase ali v zvezi z drugimi že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljal do drugačne odločbe.

Tožena stranka je pojasnila, da je bila z odločbo št. 0612-358/2009-2 z dne 16. 11. 2009 zavrnjena pritožba A.A. zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, št. 06122-648/2009-1208 z dne 4. 9. 2009. Pojasnila je tudi, da je prvostopenjski upravni organ v obrazložitvi odločbe dne 4. 9. 2009 navedel, da inšpekcijska zavezanka A.A. sicer pridobila gradbeno dovoljenje št. 351-152/87-3 z dne 25. 9. 1987 in na njegovi osnovi še uporabno dovoljenje št. 351-152/87-3 z dne 6. 9. 1988, vendar gradbeno dovoljenje ne obsega gradnje etažnega prizidka s stopniščem na zemljišču s parc. št. 2187/3 k.o. …. Pogoji gradbenega dovoljenja so bili predlagateljici predloga za obnovo znani, znano pa ji je bilo tudi dejstvo vodenja inšpekcijskega postopka zaradi nelegalnosti predmetnega prizidka in stopnišča z nadstreškom. Zoper odločbo drugostopenjskega organa ni sprožila upravnega spora, zaradi česar je mogoče sklepati, da se je z odločitvijo organa druge stopnje strinjala. Glede na navedeno predlagateljica z vloženim predlogom za obnovo pritožbenega postopka ne izkazuje novih dejstev, novega dokaza, ki lahko sam zase ali z že izvedenimi dokazi pripelje do drugačne odločbe. Zgolj zatrjevanje, da je sporen objekt zajet v projektu projektivnega biroja B. št. 2847, pa ne utemeljuje predloga za obnovo postopka.

Tožnica odločitvi oporeka. Navaja, da je pooblaščenec tožnice 24. 6. 2011 pri UE Velenje vpogledal v spis št. 351-152/87, v katerem se nahaja gradbeno dovoljenje z dne 25. 9. 1987, uporabno dovoljenje z dne 6. 9. 1988 in projekt projektivnega biroja B. št. 2847, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja. Ker gradbeno dovoljenje ne obsega konkretne označbe objekta in se sklicuje na projekt kot njegov sestavni del, je tožnica tako šele sedaj pridobila možnost uporabiti nov dokaz v smislu obnove postopka. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in predlaga, da se dovoli obnova postopka končanega s pravnomočno odločbo tožene stranke št. 0612-358/2009-10 z dne 16. 11. 2009. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Sodišče je tožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: V obravnavanem primeru podatki upravnega spisa izkazujejo, da je tožena stranka odločala o tožničini pritožbi zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, območna enota Celje, št.06122-648/2009-1208 z dne 4. 9. 2009, s katero je bilo odločeno, da mora tožnica, kot inšpekcijska zavezanka, takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo enoetažnega prizidka tlorisne velikosti 3,80 m x 6,30 m, višine od 3,0 m do 3,50 m ter stopnišča s nadstreškom tlorisnih dimenzij 1,50 m x 6,30 m, višine 3,20 m na J delu večstanovanjskega objekta, na Z delu zemljišča s parc. št. 2187/3 k.o. … (1. točka izreka). V 2. točki izreka je bil določen rok za odstranitev objekta in vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje; v 3. točki zapisano opozorilo iz tretjega odstavka 148. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ter v 4. točki izrečene prepovedi iz 158. člena ZGO-1. O pritožbi zoper navedeno odločbo je torej odločal drugostopenjski upravni organ, ki je z odločbo št. 0612-358/2009-2 z dne 16. 11. 2009 odločil, da se pritožba zavrne. Iz podatkov priloženih listin izhaja tudi, da je tožnica 22. 7. 2011 predlagala obnovo postopka in sicer „odločbe ministrstva št. 0612-358/2009-2 z dne 16. 11. 2009 v zvezi z odločbo ministrstva za okolje in prostor, območne enote Celje št.06122-648/2009-1208 z dne 4. 9. 2009“, iz razloga po 1. točki prvega odstavka 263. člena ZUP.

Po določbi prvega odstavka 266. člena ZUP se predlog za obnovo postopka izroči ali pošlje organu, ki je odločal o zadevi na prvi stopnji, ali organu, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, po določbi drugega odstavka 266. člena ZUP pa o predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo postopka nanaša. Ker je bila v konkretnem primeru zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa št.06122-648/2009-1208 z dne 4. 9. 2009 vložena pritožba, je treba glede na prej navedeno določbo drugega odstavka 266. člena ZUP, ob dejstvu, da je v konkretnem primeru drugostopenjski upravni organ z odločbo št. 0612-358/2009-2 z dne 16. 11. 2009 tožničino pritožbo zavrnil, ugotoviti, ali se obnovitveni razlog nanaša na postopek oziroma odločitev drugostopenjskega upravnega organa, torej, ali se predlog za obnovo postopka nanaša izključno na odločbo o pritožbi. V takem primeru bi namreč o obnovi postopka (tako kot v obravnavani zadevi) moral odločati drugostopenjski organ, čeprav s svojo odločbo ni odločal meritorno. Iz prej navedenih podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka v obravnavanem primeru res odločala o pritožbi zoper odločbo prvostopnega upravnega organa, vendar je o zadevi vsebinsko odločil že prvostopenjski upravni organ, obnovitveni razlog pa se nanaša na postopek pred prvostopenjskim upravnim organom. Iz navedenega razloga je sodišče presodilo, da tožena stranka o tožnikovemu predlogu za obnovo postopka ni bila pristojna odločati. O predlogu za obnovo postopka bi moral torej odločiti prvostopenjski upravni organ, zato je moralo sodišče zaradi kršitve pravil postopka, ki so vplivale na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti, ter jo skladno z določbo tretjega odstavka citiranega člena vrniti toženi stranki v ponovni postopek.