Jedro

Okoliščina, da sodišče izpovedbo priče ali listino dokazno oceni drugače kot stranka, ne prestavlja bistvene kršitve določb postopka.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sta toženca dolžna tožniku nerazdelno plačati 91.651,98 EUR s 13,5 % obrestmi od 20. 11. 2000 dalje do plačila v tolarski protivrednosti po prodajnem menjalnem tečaju KB, d. d., ..., veljavnem na dan plačila, ter mu solidarno povrniti pravdne stroške v višini 1.321.589,90 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožencev in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je popravilo začetek teka zakonskih zamudnih obresti od prisojenih pravdnih stroškov.

3. Zoper to sodbo je drugi toženec vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prepričan je, da za ugoditev tožbenemu zahtevku zoper njega ni pravne podlage. Sodbi sodišč prve in druge stopnje se omejita zgolj na izpovedbo priče K. in na to opreta določena materialnopravna določila. Zaradi tega sta sodbi nepravilni, saj je omenjena priča povedala le to, da naj bi bila poroštvena pogodba z drugim tožencem sklenjena, ni pa pojasnila oziroma navedla okoliščin, na kakšen način je bilo to storjeno in če je bilo drugemu tožencu pojasnjeno, kaj sklepa (očitno je šlo za tipski obrazec tožnika). Do tega se sodišči nista opredelili; izhajata le iz izpovedbe K., katere ne preverita z drugimi dokazi v spisu, zaradi česar dokazno vrednost sporne listine napačno ocenita. Tako tudi izpolnitev rubrike podpis in pečat tožnika ne dokazuje ničesar. Materialnopravnih določil, ki so navedena v sodnih odločbah, ni mogoče aplicirati na konkretni primer; odločb se ne da preizkusiti, saj jima manjkajo odločilni razlogi.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Precej obširno utemeljevane revizijske kritike dokazne ocene sklenitve poroštvene pogodbe z dne 15. 6. 2000 in izpovedi priče K. revizijsko sodišče ne sme upoštevati. Z vsemi temi navedbami namreč revident v preobleki zatrjevanih procesnih kršitev nedovoljeno izpodbija na nižjih stopnjah sojenja ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Ključna dejanska ugotovitev za presojo obstoja uveljavljane obveznosti revidenta je, da je ta 15. 6. 2000 podpisal poroštveno pogodbo. Do nje sta sodišči prve in druge stopnje prišli po celoviti presoji vseh izvedenih dokazov skupaj, pri čemer nista kršili procesnih zahtev proste dokazne ocene. Dodati velja, da je od sodišča odvisno, kako določen dokaz vrednoti, kakšno težo mu da; prepuščeno mu je, da samo poišče in uporabi dejanska dokazna pravila, ki ustrezajo splošnim zakonom mišljenja, izkušenj in človeškega spoznanja (primerjaj 8. člen ZPP). Okoliščina, da sodišče izpovedbo priče ali listino dokazno oceni drugače kot stranka, torej ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Prav tako je neutemeljen revizijski očitek, da sodbama sodišč nižjih stopenj manjkajo odločilni razlogi. Sodbi sodišč prve in druge stopnje, ki tvorita logično celoto, celovito obravnavata vsa sporna vprašanja; v njunih zaključkih so povzeti tudi odgovori na (drugačne) navedbe in stališča drugega toženca, ki so odločilnega pomena.

7. Ker je po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, revident 15. 6. 2000 s tožnikom sklenil poroštveno pogodbo (kot porok in plačnik za zavarovanje izpolnitve kreditne obveznosti prvega toženca), je izpodbijana odločitev tudi materialnopravno pravilna. Porok je namreč oseba, ki se določeni osebi (tujemu upniku) zaveže, da ji bo izpolnil obveznost, če ji te ne bo izpolnil njen dolžnik (primerjaj 997. člen Zakona o obligacijskih razmerjih; v nadaljevanju ZOR). Poleg (glavnega) dolžnika je torej v zavezi tudi porok. Odgovornost solidarnega poroka, kakršen je (tudi) drugi toženec, je primarna (tretji odstavek 1004. člena ZOR); porok in plačnik nima ugovora vrstnega reda – ob dospelosti lahko upnik terja izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika ali od poroka ali od obeh (kot solidarnih dolžnikov).

8. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo revizijo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.