Jedro

Vrhovno sodišče se v postopku odločanja o podaljšanju pripora omeji le na ugotovitve, ali iz zbranih dokazov izhajajo dejstva in okoliščine, ki z določeno stopnjo verjetnosti omogočajo sklepanje, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Ocena verodostojnosti oziroma zanesljivosti posameznih dokazov ter ugotavljanje, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja, ni predmet presoje v tej fazi postopka, ko gre za odločanje o predlogu okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora, ampak je predmet presoje razpravljajočega senata na glavni obravnavi, če bo do nje prišlo.

Izrek

Obdolženemu I. F. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku za dva meseca, to je do vključno 9. 3. 2015.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je zoper obdolženega I. F. s sklepom I Kp 29129/2014 z dne 16. 10. 2014 uvedla preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem in tretjem odstavku 307. člena KZ-1 in kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po petem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 307. člena KZ-1, ki je s sklepom izvenobravnavnega senata istega sodišča I Ks 29129/2014 z dne 29. 10. 2014, s katerim je bila zavrnjena pritožba obdolženčevega zagovornika, postal pravnomočen. S sklepom I Kpr 29129/2014 z dne 11. 10. 2014 je zoper obdolženega odredila tudi pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) z vštetjem pridržanja od dne 9. 10. 2014 od 10.22 ure dalje, ki je bil s sklepom izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 29129/2014 z 6. 11. 2014 z istega pripornega razloga, kot je bil odrejen podaljšan za dva meseca, to je do 9. 1. 2015 do 10.22 ure.

2. Na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP je okrožni državni tožilec z vlogo z dne 2. 1. 2015 predlagal podaljšanje pripora za obdolženca še za nadaljnje tri mesece, in sicer iz istega pripornega razloga, to je po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Predlog je utemeljeval s tem, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja ni bil v ničemer spremenjen, da mora biti v preiskavi opravljeno zaslišanje še kar nekaj prič, pridobljeni pa tudi še niso vsi rezultati analiz NFL o zavarovanih sledeh s kraja dejanja ter analiza in mnenje zaseženih eksplozivnih snovi. Meni, da se tudi ponovitvena nevarnost obdolženca, odkar je v priporu, ni v ničemer spremenila in tudi sorazmerje med posledicami, ki bi jih predstavljalo pričakovano ponavljanje kaznivih dejanj in poseg v obdolženčevo osebno svobodo.

3. Glede na določbo drugega odstavka 205. člena ZKP je preiskovalna sodnica obdolženca in njegovega zagovornika seznanila s predlogom okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora.

4. O podanem predlogu za podaljšanje pripora se je dne 5. 1. 2015 izjavil zagovornik obdolženega odvetnik B. K., ki podaljšanju nasprotuje, oporeka obstoju utemeljenega suma, ter obstoju objektivnih in subjektivnih okoliščin, s katerimi okrožni državni tožilec utemeljuje obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.

5. Preiskovalna sodnica je v skladu z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP predlog za podaljšanje pripora skupaj s spisi predložila senatu Vrhovnega sodišča s pojasnilom, da preiskava še ni končana, saj sodišču še ni uspelo zaslišati vseh prič in tudi ne opraviti drugih predlaganih preiskovalnih dejanj. Ocenjuje, da bo uspela opraviti vsa predlagana oziroma potrebna procesna dejanja v roku treh mesecev.

B.

6. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča pripor po preteku treh mesecev podaljšati še največ za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. V obravnavanem primeru zoper obdolženca teče postopek (med drugim) tudi za kaznivo dejanje umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora najmanj 15 let. S predlogom okrožnega državnega tožilca sta bila seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se je o navedbah predloga tudi izjavil, preiskovalna sodnica pa je v skladu s tretjim odstavkom 205. člena ZKP predlog okrožnega državnega tožilca s spisom predložila Vrhovnemu sodišču v odločitev, to pa pomeni, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji za podaljšanje pripora nad tri mesece.

7. Odločanje o podaljšanju pripora obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je obdolženi storil določeno kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

8. Obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, ki se mu očita, je za obdolženca izkazana s pravnomočnim sklepom o uvedbi kazenske preiskave, ki tekom preiskave doslej ni bil z ničemer ovržen. Po ustaljeni sodni praksi se Vrhovno sodišče v postopku odločanja o podaljšanju pripora omeji le na ugotovitve, ali iz zbranih dokazov izhajajo dejstva in okoliščine, ki z določeno stopnjo verjetnosti omogočajo sklepanje, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Zato obdolženčev zagovornik z drugačnim vrednotenjem dokazov in podatkov, ki so bili podlaga za uvedbo preiskave, in z nestrinjanjem s presojo sodišča, da je utemeljen sum podan, ne more uspeti. Ocena verodostojnosti oziroma zanesljivosti posameznih dokazov ter ugotavljanje, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja, ni predmet presoje v tej fazi postopka, ko gre za odločanje o predlogu okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora, ampak je predmet presoje razpravljajočega senata na glavni obravnavi, če bo do nje prišlo. V tej fazi kazenskega postopka sodišče pretehta, ali zbrani dokazi in podatki upravičujejo sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storila določeno kaznivo dejanje.

9. Pritrditi gre tudi stališčem okrožnega državnega tožilca glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP iz enakih razlogov, kot so obstajali ob odreditvi in podaljšanju pripora.

Med objektivnimi okoliščinami ponovitveno nevarnost pri obdolžencu utemeljujejo predvsem teža dejanja, način storitve dejanja in okoliščine, v katerih naj bi bilo izvršeno očitano mu kaznivo dejanje umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, ki ga navedeni zakon uvršča v kategorijo kaznivih dejanj zoper življenje in telo kot temeljno človeško vrednoto. Gre za eno najhujših kaznivih dejanj, ki je bilo glede na podatke spisa storjeno zelo premišljeno in zahrbtno (oškodovanec V. P. je bil umorjen s strelom v glavo ponoči v lastni spalnici), z motivom koristoljubja. Glede na podatke spisa naj bi obdolženec obravnavano kaznivo dejanje umora tudi dlje časa načrtoval, glede na njegovo premoženjsko stanje, pa naj bi bil razlog izvršitve kaznivega dejanja pridobitev premoženjske koristi. Nadalje iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bil obdolženec zadolžen pri več osebah ter da nima redne zaposlitve in se preživlja z občasnim delom. Med drugimi okoliščinami subjektivne narave, ki utemeljujejo sklep o visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja, je bilo doslej že večkrat ugotovljeno, da je bil obdolženec že večkrat kaznovan zaradi premoženjskih kaznivih dejanj (velike tatvine in goljufije) ter da je nasilen, vzkipljiv, nepredvidljiv in se ga ljudje bojijo.

10. Že izpostavljene objektivne okoliščine (velika teža kaznivega dejanja, način storitve kaznivega dejanja ter motiv) kot subjektivne okoliščine (predkaznovanost, prezadolženost ter osebnostne lastnosti obdolženca) ob dejstvu, da mu je bila ob hišni preiskavi zasežena ilegalno predelana pištola z nabojem za nastavitev dušilca zvoka in naboji, eksplozivni material v večji količini ter vlomilsko orodje kažejo po presoji Vrhovnega sodišča na nevarnost, da bi obdolženec na prostosti dejanje ponovil in tako prišel do denarja za povrnitev dolgov. Zato je zaradi varnosti ljudi in njihovega premoženja pripor pri obdolžencu še vedno neogibno potreben in sorazmeren omejevalni ukrep v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico posameznika do osebne svobode. Podaljšanje pripora je ob upoštevanju navedenih objektivnih in subjektivnih okoliščin tudi v razumnem sorazmerju s težo kaznivega dejanja, ki se obdolžencu očita.

11. Vrhovno sodišče je zato predlogu okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora ugodilo in pripor podaljšalo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, vendar le za dva meseca, to je 9. 3. 2015. Ta čas Vrhovno sodišče ocenjuje (tudi ob ustreznem angažiranju prvostopnega sodišča) kot še primeren za opravo procesnih dejanj, ki jih navaja okrožni državni tožilec (zaslišanje večjega števila prič, pridobitev analize in mnenja zaseženih eksplozivnih snovi ter pridobitev še ostalih rezultatov analiz NFL o zavarovanih sledeh s kraja dejanja) ter za siceršnji zaključek preiskave.