Jedro

Za pogodbo o pooblastilu velja pravo kraja, kjer je imel pooblaščenec prebivališče oziroma sedež ob prejemu ponudbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane plačilni nalog istega sodišča, opr. št. 17/97 z dne 21.4.1997, v celoti v veljavi. S plačilnim nalogom je tožencu naloženo plačilo 5.000,00 ATS z obrestmi od dne 28.10.1994 dalje po obrestni meri, ki vleja za devizne hranilne vloge na vpogled pri Novi LB, ter stroškov v znesku 14.050,00 SIT. Sodišče prve stopnje je tožencu z izpodbijano sodbo naložilo še, naj tožniku povrne njegove nadaljnje pravdne stroške v znesku 73.248,00 SIT. Proti takšni sodbi se je pritožil toženec. Navaja, da je sodišče očitno spregledalo, da odvetnika Grilca ni poklical on, ampak so mu pravno pomoč zagotovili avstrijski obmejni organi, karj e bil pogoj, da na miren način zapusti njihovo ozemlje. Sodišče ni upoštevalo njegovih ugovorov z dne 28.4.1997 in z dne 20.1.2000. Predlaga, naj ju pregleda sodišče druge stopnje. Navaja še, da je brez sredstev za preživljanje. Ostalih pritožbenih navedb pa sodišče druge stopnje ni povzelo, saj niso pomembne za preizkus izpodbijane sodbe. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je tožnik, ki je odvetnik, po toženčevem naročilu le-tega dne 11.10.1993 zastopal pred avstrijskimi organi na mejnem prehodu Karavanke. Ugotovilo je še, da toženec kljub obljubi tožniku ni plačal njegovih storitev. V zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sodbo po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000,00 SIT (1. odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), tako da sodbe ni dovoljeno izopdbijati zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (1. odstavek 458. člena ZPP po nasprotnem razlogovanju). Toženec je imel v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost predlagati dokaze, s katerimi bi v skladu z dokaznim bremenom izpodbijal navedbe in dokaze tožnika (212. člen ZPP), vendar tega ni storil. Tako tudi ni predložil nobenega dokaza o tem, da so mu avstrijski organi v postopku zagotovili brezplačno pravno pomoč oziroma da je bil v postopku pred njimi oproščen plačila stroškov odvetnika. Medtem je sodišče prve stopnje tožnikovim navedbam sledilo na podlagi predloženih pisnih dokazov, in sicer dopisov in zaznamkov o telefosnkih razgovorih, opravljenih med njegovo pisarno in tožencem. Sodišče prve stopnje je glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odvetniških storitev po znižanem računu v zvezi s stroškovnikom z dne 13.10.1994. Na pravilnost odločitve ne vpliva, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da g re za razmerje z mednarodnim elementom. V skladu z določbami Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ, Ur. l. SFRJ, št. 43/82 in 72/82), veljavnega v času, ko sta pravdni stranki sklenili pogodbo o naročilu (tj. pogodbo o pooblastilu), se za to pogodbo uporabi pravo kraja, kjer je imel pooblaščenec ob sprejemu ponudbe svoje prebivališče oziroma svoj sedež (3. točka 20. člena ZUKZ), če stranki nista sami izbrali prava, ki naj se uporabi, in če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo. Tožnik kot pooblaščenec je odvetnik v Avsriji, pa tudi druge okoliščine odkazujejo na uporabo avstrijskega prava (predmet pogodbe je bilo zastopanje v Avstriji pred avstrijskimi organi). Sodišče prve stopnje bi moralo tako pogodbo med pravdnima strankama presojati po določbah avstrijskega Občega državljanskega zakonika (ODZ; v izvirniku Allgemeine buergerliche Gesetzbuch - ABGB). Ker pa ureditev pogodbe o pooblastilu po tem zakonu ni bistveno drugačno od ureditve po domačem pravu, tj. po Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), je, kot je sodišče druge stopnje že poudarilo, odločitev sodišča prve stopnje vseeno pravilna. Na podlagi paragrafa 1002 ODZ se s pogodbo o pooblastilu ena stranka zaveže opraviti posel za drugo. Pogodba je odplačna, četudi ni nagrada izrečno dogovorjena, je pa prevzemnik posla do nje upravičen glede na svoj stan (paragraf 1004 ODZ). Pogodba se lahko sklene pisno ali ustno (paragraf 1005 ODZ). Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo toženčevih ugovorov z dne 25.4.1997 (poslan po pošti 28.4.1997) in z dne 20.1.2000. Na podlagi 3. odstavka 457. člena ZPP obsega obrazložitev sodbe, izdane v postopku v sporih majhne vrednosti, samo kratek povzetek dejanskih ugotovitev in navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno. Sodiče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe (na njeni drugi strani zgoraj) vendarle povzelo tudi toženčeve navedbe in pojasnilo, da toženec zanje ni predlagal nobenih dokazov. Sodišče druge stopnje v pojasnilo le še dodaja, da samo ravnanje avstrijskih organov v zvezi s prepovedjo tožencu, da vstopi v Avstrijo, za odločitev o pogodbeni obveznosti med spravdnima strankama, ni relevantno, enako velja tudi glede toženčevega družinskega, premoženjskega in zdravstvenega stanja. Sodišče druge stopnje je zato in ker sodišče prve stopnje ni kršilo nobene od določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.