Jedro

Če upravni organ v odločbi ne ugotovi, kdaj, zakaj in koliko časa je bila stranka odsotna iz Republike Slovenije, ni mogoča presoja o tem, ali stranka v Republiki Sloveniji dejansko živi (40. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 17.11.1993 v delu, ki se nanaša na tožnico, odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo za pridobitev državljanstva po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije S.M. in njegovi ženi. Ugotovila je, da sta se stranki izselili v Srbijo in da je tožnica, po lastni izjavi, po odhodu iz Slovenije celo odpovedala delovno razmerje, kar kaže na namen stalne izselitve. Tožnica je s tem prekinila dejansko življenje v Sloveniji. Ker tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, je morala tožena stranka njeno vlogo za pridobitev državljanstva zavrniti.

Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da sta se z možem priselila v Slovenijo leta 1976 in da si je tu našla delo in stanovanje ter se v celoti vživela v novo okolje. Ker je bil mož alkoholik, je zaradi njegovih obljub, da se bo šel zdravit, če pusti službo, odpovedala delovno razmerje, ker se je odločila rešiti zakonsko zvezo in dom. Mož jo je po nekaj mesecih kljub temu zapustil in se odselil v Srbijo. Tožnica je ostala v Sloveniji, kjer se preživlja s častnim in poštenim delom. Potem, ko je zapustila službo, ji je zbolela mati. Tožnica jo je obiskala v Srbiji, kjer je mati 19.6.1991 umrla. Za tožnico bi vrnitev v Srbijo pomenila nekaj najhujšega, kar bi jo lahko doletelo po materini smrti, saj je Slovenija zanjo edina dežela, v kateri želi živeti.

Tožena stranka je dne 29.10.1993 v odgovoru na tožbo izjavila, da bo izvedla postopek po 261. členu zakona o splošnem upravnem postopku in izpodbijano odločbo odpravila v tistem delu, ki se nanaša na tožnico, če bo ugotovljeno, da so tožničine navedbe o tem, da je bila odsotna le en mesec, resnične. Upravnih spisov zato ni poslala.

Sodišče je dne 22.3.1994 z dopisom, ki je bil toženi stranki vročen 25.3.1994, ponovno zahtevalo, naj mu pošlje upravne spise v nadaljnjih osmih dneh oziroma sporoči morebitne zadržke. Tožena stranka spisov ni poslala niti ni sporočila, zakaj jih ne pošlje. V skladu s 3. odstavkom 33. člena zakona o upravnih sporih je sodišče odločilo o stvari brez upravnih spisov.

Tožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijane upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila tožničini vlogi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ker meni, da je tožnica po 23.12.1990 dejansko življenje v Republiki Sloveniji prekinila. Tožnica naj bi se po ugotovitvah tožene stranke z možem po navedenem datumu izselila v Srbijo, kar naj bi izhajalo iz dejstva, da je prošnjo za pridobitev državljanstva po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92) vložila zadnji dan roka iz 1. odstavka tega člena in iz dejstva, da je tožnica po lastni izjavi odpovedala delovno razmerje po telefonu, ter iz dejstva, da je S.M. živel izven Slovenije celo leto. Navedene dejanske okoliščine po mnenju sodišča sicer dopuščajo sklep, da tožnica v Republiki Sloveniji ni dejansko živela ves čas od 23.12.1990 do izdaje odločbe (1. odstavek 40. člena ZDS), vendar pa ne zadoščajo za presojo o tem, ali je sklep tožene stranke o dejanskem stanju pravilen ali ne. Drugih dejanskih okoliščin, zlasti tega, kdaj, zakaj, koliko časa je bila tožnica odsotna iz Slovenije, tožena stranka v izpodbijani odločbi ne ugotavlja. Dejanske okoliščine so torej v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene in sodišče ne more rešiti spora, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih odpravilo. Zakon je v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.