Jedro

V predmetni zadevi ni sporno, da sta prvo toženka in drugo toženec dolžna solidarno plačati eno sodno takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi v višini 30,00 EUR. Sporno pa je, ali je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je izdalo dva plačilna naloga z različnima opravilnima številkama, od katerih se je vsak glasil na plačilo 30,00 EUR.

S tem, ko je sodišče prvo toženki in drugo tožencu izdalo vsakemu svoj plačilni nalog in pri tem navedlo, da gre za solidarno obveznost, ni kršilo določb ZST-1 in gre še vedno za eno taksno obveznost (nenazadnje je tudi referenca za plačilo na obeh plačilnih nalogih enaka).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Prvo toženka in drugo toženec sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora prvo toženke in drugo toženca (I. točka izreka). Naložilo jima je, da nerazdelno plačata sodno takso v znesku 30,00 EUR v skladu s plačilnima nalogoma opr. št. Pg 24/2017 z dne 22. 6. 2017 (II. točka izreka) in odločilo, da sama krijeta stroške, nastale z ugovoroma zoper plačilni nalog (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev sta se iz vseh pritožbenih razlogov pritožila prvo toženka in drugo toženec. Višjemu sodišču sta predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoroma ugodi in izda le en plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico. Priglasila sta pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi ni sporno, da sta prvo toženka in drugo toženec dolžna solidarno plačati eno sodno takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi v višini 30,00 EUR. Sporno pa je, ali je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je izdalo dva plačilna naloga z različnima opravilnima številkama, od katerih se je vsak glasil na plačilo 30,00 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je za plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR res izdalo dva plačilna naloga - enega za prvo toženko in enega za drugo toženca. Vendar pa je bilo v plačilnih nalogih jasno zapisano, da obveznost plačila preneha, ko jo en solidarni dolžnik izpolni (prvo toženka in drugo toženca se lahko sporazumeta, da bo eden plačal 30,00 EUR ali da bo vsak plačal 15,00 EUR).

6. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da s tem, ko je prvo toženki in drugo tožencu izdalo vsakemu svoj plačilni nalog in pri tem navedlo, da gre za solidarno obveznost, ni kršilo določb Zakona o sodnih taksah-1 in gre še vedno za eno taksno obveznost (nenazadnje je tudi referenca za plačilo na obeh plačilnih nalogih enaka).

7. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo prvo toženke in drugo toženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Prvo toženka in drugo toženec s pritožbo nista uspela, zato sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).