Jedro

Vrhovno sodišče se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti pri ugotavljanju kršitev zakona omeji samo na tiste, na katere se sklicuje vložnik zahteve.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom IV Kr 87/2008 z dne 17.9.2008 po tretjem odstavku 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 413. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo kot nepopolno vlogo obsojenega Z.M. z dne 11.12.2007, 14.3.2008, 13.5.2008 in 20.6.2008. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 1280/2008 z dne 3.2.2009 obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter odločilo, da se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

2. Obsojenec je zoper navedeni pravnomočni sklep pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev zakona iz 1. in 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije njegovi zahtevi ugodi ter „uveljavi določbo četrtega odstavka 423. člena ZKP“ in prosi za oprostitev plačila sodnih stroškov.

3. Vrhovni državni tožilec H.J. v odgovoru, podanem po drugem odstavku 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz obširno obrazloženega odgovora sledi njegova ocena, da v izpodbijanem pravnomočnem sklepu niso podane kršitve zakona, ki jih uveljavlja vložnik zahteve.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je Vrhovno sodišče vročilo obsojencu, ki v izjavi vztraja pri trditvi, da senat višjega sodišča „ni izdal sklep na njegovo pritožbo z dne 18.10.2008“, pri čemer graja stališče vrhovnega državnega tožilca. Njegova nadaljnja izvajanja se nanašajo na dejstva, povezana z vprašanjem odvzema „vzorcev na analizo“ in njenih rezultatov ter na razloge drugostopenjske sodbe. S tem nakazuje, da obstaja zakonita podlaga za obnovo kazenskega postopka.

5. Uvodoma je treba poudariti, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep preizkuša le glede kršitev zakona, vsebovanih v določbah 1. do 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP. Pri ugotavljanju kršitev zakona pa se lahko omeji samo na tiste, na katere se sklicuje vložnik zahteve (prvi odstavek 424. člena ZKP).

6. Obnovo kazenskega postopka, končanega s pravnomočno sodbo, urejajo določbe 410. do 416. člena ZKP. V določbi drugega odstavka 412. člena ZKP je predpisana vsebina zahteve. V njej mora vložnik navesti, iz katerega zakonskega razloga se obnova zahteva in s katerimi dokazi so podprta dejstva, na katera se opira. Če v zahtevi ni teh podatkov, zahteva sodišče od predlagatelja, naj jo v določenem roku dopolni. Glede na določbe prvega odstavka 413. člena ZKP sodišče med ostalim zavrže zahtevo s sklepom, če njen vložnik ni ravnal po drugem odstavku 412. člena tega zakona.

7. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da obsojenec kljub pozivu, da zahtevo dopolni v skladu z zahtevami določbe drugega odstavka 412. člena ZKP, tega ni storil. Ugotovilo je, da ni navedel, iz katerih razlogov, ki so našteti v 410. členu ZKP, zahteva obnovo kazenskega postopka. Obsojenca je tudi opozorilo, da bo na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZKP njegovo vlogo zavrglo kot nepopolno, če ne bo sledil pozivu. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je takšna odločitev utemeljena glede na ugotovljena procesna dejstva. Hkrati se je opredelilo tudi do pritožbenih navedb, s katerimi je obsojenec problematiziral zakonitost s pravnomočno sodbo končanega kazenskega postopka ter utemeljeno sklepalo, da zaradi kršitve procesnega zakona ni mogoče vložiti zahteve za obnovo in tudi ne zaradi dokazovanja, da je v postopku sodelujoči državni tožilec storil kaznivo dejanje zlorabe položaja.

8. V takem položaju se pokaže, da je sodišče postopalo v skladu s postopkovnimi določbami in jih ni kršilo. Zato je izpodbijani pravnomočni sklep zakonit. 9. Obsojenec je vložil pritožbo zoper prvostopenjski sklep 18.10.2008. Sodišče jo je prejelo 21.10.2008, kot je razvidno iz dohodne štampiljke ter predložitvenega poročila sodišču druge stopnje. Slednjemu je pritožba s spisom bila vročena 23.10.2008. Glede na navedeno in glede na vsebino obsojenčeve pritožbe in ob upoštevanju vsebine obrazložitve drugostopenjske sodbe, v kateri so presojene vse navedbe iz pritožbe z dne 18.10.2008, ni nobene podlage za sklepanje, da se sklep višjega sodišča ne nanaša na obsojenčevo pritožbo, vloženo 18.10.2008. 10. Glede na navedeno z vidika presoje zakonitosti izpodbijanega sklepa tudi niso odločilne navedbe, v katerih vložnik zahteve opozarja na vsebino pritožbe, ki jo je vložil zoper prvostopenjski sklep z nakazovanjem, da niso bili pretreseni razlogi za obnovo kazenskega postopka in da pogreša razlago prvega odstavka 355. člena ZKP ter se hkrati sklicuje na konvencijske ustavne in postopkovne kršitve, ki se v pretežni meri nanašajo na odločitev, sprejeto s pravnomočno sodbo.

11. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve. Zato je zahtevo obsojenega Z.M. za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP).

12. Ker je obsojenec na prestajanju daljše zaporne kazni iz zato brez rednih dohodkov, ga je tudi Vrhovno sodišče oprostilo plačila sodne takse (98.a člen v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).