Jedro

Preizkus, ali je izbrani kandidat izpolnjeval zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj, je stvar pravne presoje. Dejstva med strankama namreč niso bila sporna.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka glede na določila statuta tožene stranke in ZZ ni bila dolžna navesti razlogov za izbor kandidata, temveč je bilo bistveno, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa o imenovanju A.A. za generalnega direktorja tožene stranke in pogodbe o zaposlitvi, sklenjene na podlagi tega sklepa ter vrnitev zadeve v novo odločanje. Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev nepopolnosti in zavrženje vloge kandidata A.A. za razpis na mesto generalnega direktorja tožene stranke, za ugotovitev, da A.A. ne izpolnjuje pogojev za mesto generalnega direktorja tožene stranke in za povrnitev stroškov postopka. Odločilo je še, da je tožnik dolžan plačati toženi stranki stroške postopka v znesku 671,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev zahtevku, podredno pa razveljavitev in vrnitev v ponovno sojenje pred spremenjenim senatom, oboje s stroškovno posledico. Graja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v obrazložitvi sodbe niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, odločilna dejstva iz razlogov sodbe pa nimajo opore v listinah spisa in sodbe ni mogoče preizkusiti. Zmotna je odločitev sodišča, da razpisni pogoj delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu ne more biti predmet preizkusa v sodnem postopku. Tožena stranka tožniku ni omogočila vpogleda v celotno razpisno gradivo izbranega kandidata, zato je bilo tožniku onemogočeno uveljavljati sodno varstvo in kršeno načelo enakosti strank v postopku. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je razpisna komisija svoje delo opravila skladno z 29. členom Statuta tožene stranke. Ravnanje razpisne komisije, ki je namesto izločitve vloge izbranega kandidata dovolila njeno dvakratno dopolnitev, je privedlo do diskriminacije ostalih kandidatov in samovoljnega odločanja. Zmotna je ugotovitev kandidatovega izpolnjevanja razpisnega pogoja znanja tujega jezika. Sodbe glede izpolnjevanja tega pogoja ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni obrazložilo očitka tožnika, da je v vlogi izbranega kandidata manjkal dokaz o nekaznovanosti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisni pogoj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, saj za to ni predložil ustreznih dokazil. Zmotna je ugotovitev sodišča, da tožena stranka v zapisniku seje Sveta tožene stranke ni bila dolžna navesti, zakaj je izbrani kandidat najbolj ustrezal razpisnim pogojem. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič, ki bi pojasnile potek izbire kandidata. Napačna je tudi ugotovitev, da očitki tožnika glede nepodpisanega zapisnika niso bistveni. V primeru vrnitve zadeve v ponovno odločanje tožnik predlaga odločanje pred spremenjenim senatom, saj meni, da je bila sodba spisana že pred zadnjim narokom za glavno obravnavo 21. 12. 2017. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno, pravilno je bilo uporabljeno materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

6. Predmet spora je sodno varstvo neizbranega kandidata po prvem odstavku 36. člena Zakona o zavodih (ZZ; Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl.), v skladu s katerim ima kandidat, ki ni uspel na razpisu za direktorja javnega zavoda, pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen postopek za izvedbo razpisa in je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali če meni, da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.

7. Absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani. Tožnik ne konkretizira, katera odločilna dejstva nimajo opore v razlogih sodbe, zato se pritožbeno sodišče do očitka kršitve po 15. točki niti ne more konkretneje opredeliti, glede preizkusa po 14. točki pa kršitev (ki jo tožnik smiselno uveljavlja zoper celotno obrazložitev) ni podana, saj je z vidika bistvenih okoliščin spora - pravočasnosti vloge izbranega kandidata in njegovega izpolnjevanja razpisnih pogojev izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti.

8. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z izpolnjevanjem razpisnega pogoja znanja tujega jezika, saj je v 15. točki obrazložitve ustrezno obrazložilo svojo odločitev in je sodbo v tem delu mogoče preizkusiti. Tožnik z navedenim očitkom pravzaprav nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, s čimer dejansko uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, do česar se pritožbeno sodišče opredeljuje v nadaljevanju.

9. Tudi v zvezi z izpolnjevanjem razpisnega pogoja nekaznovanosti je v 14. točki izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje obširno obrazložilo svojo odločitev in je sodbo tudi glede tega mogoče preizkusiti, zato pritožba neutemeljeno graja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi v tem delu tožnik pravzaprav nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, kar dejansko spada v okvir presoje pravilne oziroma popolne ugotovitve dejanskega stanja.

10. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da: - je razpisna komisija pri toženi stranki vse kandidate, ki so se prijavili, zaradi nejasnosti v zvezi s primernostjo dokazil izpolnjevanja razpisnih pogojev povabila na razgovor k Svetu tožene stranke; - A.A. (v nadaljevanju: izbrani kandidat) je izpolnil razpisni pogoj nekaznovanosti s tem, ko je prijavi pravočasno predložil podpisano izjavo o nekaznovanosti in v nadaljevanju pooblastil toženo stranko, da v dvomu v verodostojnost izjave pridobi ustrezna dokazila z Ministrstva za pravosodje; - izbrani kandidat je izpolnil razpisni pogoj znanja enega tujega jezika s tem, ko je prijavi priložil skeniran izpis iz indeksa s študija na Fakulteti B., hkrati je to, da se študent med študijem nauči vsaj enega tujega jezika, splošno znano dejstvo; - izbrani kandidat je izpolnil razpisni pogoj petih let delovnih izkušenj na delovnih mestih s področja organizacije, vodenja in upravljanja, kar je dokazal z natančnim življenjepisom, iz katerega izhajajo prejšnje zaposlitve in delovne naloge, pri čemer prejšnja delovna mesta med strankama niso sporna.

11. Pritožba neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti zaslišanje prič (članov razpisne komisije), ki bi lahko pojasnile potek postopka izbire kandidata. Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagata stranki, vendar mora zavrnitev dokaznih predlogov ustrezno obrazložiti. Razloge za zavrnitev zaslišanja prič je sodišče prve stopnje izčrpno pojasnilo v 4. točki obrazložitve. Pritožbena navedba, da bi predlagane priče pojasnile, s katerimi podatki o primerljivih delovnih mestih so člani Sveta tožene stranke razpolagali, pa je v skladu z določbo 337. člena ZPP nedovoljena pritožbena novota. Po vsebini gre za konkretizacijo prvotnega dokaznega predloga, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot pavšalnega.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obširno obrazložilo, da v razpisnem postopku ni prišlo do kršitev. Tožnik priznava, da Zakon o upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl.) v 67. členu omogoča dopolnitev vloge, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da ni nedopusten tudi ponovni poziv na dopolnitev vloge. Vsem kandidatom je bila nedvomno zagotovljena enakopravna obravnava s tem, ko jim je bila omogočena dopolnitev vlog ter nato še predstavitev na seji Sveta tožene stranke, na kateri se je nato najprej glasovalo o izpolnjevanju razpisnih pogojev, nato pa še o izboru najprimernejšega kandidata. Pritožbene navedbe o diskriminatorni obravnavi, pri čemer tožnik niti ne navaja, s čim naj bi bil diskriminiran, ne vzbujajo dvoma v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje in jih pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene.

13. Glede pogoja znanja enega tujega jezika je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izbrani kandidat, upoštevajoč nedoločnost razpisa glede zahtevanega dokazila, s predložitvijo dokazila iz izobraževalnega programa zadostil razpisnemu pogoju. Tožnik ne ugovarja kandidatovemu znanju tujega jezika niti da se študent v času študija nauči vsaj enega tujega jezika, ampak ugovarja obliki dokazila, glede katere pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni bila konkretizirana in je torej predložena dokumentacija ustrezno dokazilo. Pritožbene navedbe so posledično neutemeljene.

14. Tudi glede izpolnjevanja pogoja nekaznovanosti je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa relevantna dejstva in zavzelo pravilno stališče, da pisna izjava izbranega kandidata in kasnejše pooblastilo toženi stranki, da v dvomu v verodostojnost izjave pridobi potrdilo o nekaznovanosti glede na nedoločnost razpisne dokumentacije, ki izhaja tudi iz zapisnika Sveta tožene stranke z dne 7. 4. 2016, zadostuje za potrebe razpisnega postopka in je izbrani kandidat ta razpisni pogoj izpolnjeval. Pritožbeno sodišče pritožbene navedbe o neizpolnjevanju razpisnega pogoja izbranega kandidata zavrača kot neutemeljene.

15. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izbrani kandidat glede na njegove predhodne zaposlitve, razvidne iz k prijavi priloženega življenjepisa, izpolnjeval razpisni pogoj petih let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih s področja organizacije, vodenja in upravljanja. Pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je preizkus, ali je izbrani kandidat izpolnjeval zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj, stvar pravne presoje. Dejstva med strankama namreč niso bila sporna – tožnik ni argumentirano prerekal (to tudi ne izhaja iz pritožbenih navedb), da izbrani kandidat na navedenih delovnih mestih ni bil zaposlen, kar je dejanska ugotovitev, čemur sledi pravna presoja - preizkus sodišča, ali predhodne zaposlitve ustrezajo v razpisu zahtevanim delovnim mestom. Ne drži, da se je sodišče prve stopnje oprlo na tožnikove predložene podatke o zaposlitvah izbranega kandidata, saj so bile predhodne zaposlitve vseskozi razvidne iz življenjepisa izbranega kandidata, njihove resničnosti pa tožnik ni prerekal in jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot nesporne. Preostale pritožbene navedbe glede razpisnega pogoja delovnih izkušenj ne vzbujajo dvoma v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje in jih pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka glede na določila Statuta tožene stranke in ZZ ni bila dolžna navesti razlogov za izbor kandidata, temveč je bilo bistveno, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje. Ta ugotovitev izhaja iz sklepa 33-1-2 v zapisniku seje sveta tožene stranke. Zato je pritožbeno naziranje tožnika o potrebni vsebini zapisnika brezpredmetno.

17. Tudi glede nepodpisanega zapisnika je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da to ni vplivalo na zakonitost razpisnega postopka, saj tožnik ni dokazal, v čem naj bi kršitev bistveno vplivala na izbiro kandidata. Pritožbene navedbe so le ugibanja tožnika o pravilni vsebini zapisnika in ne vzbujajo dvoma v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje in jih tudi pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene.

18. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da četudi tožena stranka tožniku ni izročila celotnega razpisnega gradiva, ta kršitev ni bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, saj naknadno ravnanje že pojmovno ni moglo vplivati na odločitev o izbiri kandidata po izboru. Tožnik tudi ne konkretizira, katera manjkajoča dokumentacija mu je onemogočala sodno varstvo, navsezadnje sam še v pritožbi navaja, da je dokaze o neizpolnjevanju razpisnih pogojev izbranega kandidata pridobil iz uradnih evidenc, kar dokazuje neutemeljenost tega očitka.

19. Pritožbeno sodišče je presodilo tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

20. Zaradi neuspeha s pritožbo krije tožnik sam svoje stroške pritožbenega postopka, tožena stranka pa krije sama stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi (154. člen, 155. člen, 165. člen ZPP).