Jedro

Za presojo upravičenosti do (delne) oprostitve oziroma obročnega plačila sodnih taks se smiselno uporabljajo merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre ter ZUPJS. V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnico delno oprostilo plačila sodne takse in ji naložilo, da je dolžna plačati sodno takso v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni.

2. Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da preveri njeno finančno stanje ter pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi oziroma podredno, da ji omogoči obročno plačilo. V pritožbi navaja, da bi bil z naloženim delnim plačilom sodne takse ogrožen njen socialni položaj. Pojasnjuje, da je 29. 11. 2017 nastopila bolniški stalež, posledično je bil njen osebni dohodek znatno pod minimalno plačo, njena zadnja plača pa je znašala zgolj 382,12 EUR. Od 11. 2. 2018 dalje je na porodniškem dopustu in prejema materinsko nadomestilo v bruto znesku 428,19 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V tej zadevi je tožnica vložila tožbo zoper svojega delodajalca zaradi plačila plač, prispevkov iz socialnih zavarovanj, regresa za letni dopust, stroškov prehrane, potnih stroškov (prevoza na delo in z dela) ter odpravnine. Hkrati s tožbo je predlagala taksno oprostitev v celoti, nato pa z dopolnitvijo predloga podredno odlog oz. obročno plačilo. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o tem predlogu pravilno oprlo na določbo 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.), ki določa pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe, prav tako pa je ob dejstvu, da gre za individualni delovni spor premoženjske narave, pravilno uporabilo tudi določbo 3. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1, ki določa, da v tovrstnih sporih taksna obveznost nastane, ko je sodna odločba vročena stranki.

6. V predmetni zadevi je bila pooblaščencu tožnice dne 21. 11. 2017 vročena zamudna sodba z dne 17. 11. 2017, s čimer je nastala taksna obveznost. Glede na to niso odločilne pritožbene navedbe, da je tožnica z dnem 29. 11. 2017 nastopila bolniški stalež, posledično pa se je zmanjšal njen dohodek in je zato nižji od minimalne plače. Prav tako ni odločilnega pomena dejstvo, da je tožnica od 11. 2. 2018 dalje na porodniškem dopustu in prejema materinsko nadomestilo v bruto znesku 428,19 EUR. Sodišče namreč o oprostitvi plačila sodnih taks odloča na podlagi presoje pogojev, ki so obstajali na dan, ko je taksna obveznost nastala, zato pri odločitvi ni mogoče upoštevati naknadnih okoliščin, ki so nastopile kasneje. Ob tem pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je tožnica okoliščine, s katerimi utemeljuje svoje pritožbo, prvič navedla šele v pritožbi, pri čemer so nekatere od teh okoliščin nastopile šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Glede na to teh tožničinih navedb (za katere sicer ni predložila nikakršnih dokazov) pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

7. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se za presojo upravičenosti do (delne) oprostitve oziroma obročnega plačila sodnih taks smiselno uporabljajo merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Ur. l. RS, št. 96/04 in nadalj.) in z njim v zvezi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre; Ur. l. RS, št. 61/10 in nadalj.) ter Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/10 in nadalj.). V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ta je v času odločanja znašal 297,53 EUR - prvi odstavek 8. člena ZSVarPre).

8. Iz prometa na bančnem računu in predloženih plačilnih list (gre za podatke iz predloga za oprostitev plačila sodne takse, priloženih dokazil v dopolnitvi vloge ter iz spisa BPP opr. št. 345/2016) je razvidno, da je povprečni neto dohodek tožnice v mesecih oktober 2017, november 2017 in december 2017 znašal 611,94 EUR. Ker prilivi iz naslova neto plače in denarne socialne pomoči v navedenih mesecih za 16,88 EUR presegajo višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (297,53 EUR x 2 = 595,06 EUR), določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnica za celotno oprostitev plačila sodne takse ne izpolnjuje pogojev, še posebej ob dejstvu, da je tožnica v upoštevanem obdobju prejela tudi enkratno izplačilo iz zavarovalnega sklada v višini 1.200,00 EUR.

9. Ob navedenem je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi dejstvo, na katero se sklicuje pritožba, in sicer, da se premoženjsko stanje tožnice mesečno spreminja in da ta načeloma prejema zgolj dohodek iz delovnega razmerja, ki, kot je to razvidno iz plačilnih list, dosega zgolj zakonsko določeno minimalno osnovno plačo oziroma v določenih mesecih celo manj ter da tožnica več ne razpolaga z izplačilom iz zavarovalnega sklada, ki je bil namensko porabljen (dvig zneska gotovine dne 6. 11. 2017). Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da bi tožnica s plačilom sodne takse v celoti ogrozila svoje preživljanje. Glede na vse navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o oprostitvi plačila sodne takse v višini 50 % celotnega zneska (t.j. 80,00 EUR od 160,00 EUR), in odločitev, da je sodno takso dolžna plačati v enkratnem znesku, v roku 15 dni.

10. Ker niso podani s pritožbo uveljavljeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).