Jedro

Sodišče se s tožencem strinja, da je utemeljen zaključek, da tožnik z zahtevo in predloženimi listinami ni izkazal, da bi predmetna devizna vloga prešla nanj, ter da je bil toženec glede na 10. člen ZNISESČP upravičen zahtevati navedbo podlage za dedovanje in predložitev pravnega akta, ki je podlaga za pravno nasledstvo, saj je tožnik v zahtevi navajal, da gre za pridobitev terjatve iz naslova neizplačane stare devizne vloge z dedovanjem. Za pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo, pa je toženec po presoji sodišča pravilno štel pravnomočen sklep o dedovanju, pri čemer tožnik ni izkazal, da ga ne more predložiti. Glede na povedano, ker tožnik zahteve ni dopolnil z listino – pravnim aktom, ki je podlaga za pravno nasledstvo, in ki jo je bil od tožnika glede na določbe 10. člena ZNISESČP upravičen zahtevati, je po presoji sodišča toženec tožnikovo zahtevo za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge pravilno, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP2, zavrgel.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji postopek**

1. Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju toženec) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo zahtevo za verifikacijo glede neizplačane stare devizne vloge, številka knjižice ali računa ... in ... . Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik poslal zahtevo za verifikacijo 18. 12. 2017. Toženec je dne 26. 2. 2019 tožnika pisno pozval na dopolnitev zahteve, saj vloga ni bila popolna, manjkala je identifikacijska številka upravičenca, identifikacijska številka prejemnika izplačila, dokazilo o imetniku in številki transakcijskega računa ter pravna podlaga za pravno nasledstvo devizne vloge. Toženec je v zahtevi določil 30-dnevni rok za dopolnitev in tožnika opozoril, da bo brez zahtevanih podatkov in dokazil vlogo zavrgel. Zahteva za dopolnitev je bila tožniku vročena 22. 3. 2019. Toženec je tožnika nato ponovno pozval na dopolnitev dne 23. 5. 2019 in mu v zahtevi za dopolnitev dokumentacije določil 60-dnevni rok ter ga pri tem opozoril, da bo brez zahtevanih podatkov in dokazil vlogo zavrgel. Zahteva za dopolnitev je bila tožniku vročena 3. 6. 2019. Ker tožnik v določenem roku in niti do dneva izdaje sklepa zahteve za verifikacije ni ustrezno dopolnil, saj še vedno ni predložil pravnega akta, ki je podlaga za pravno nasledstvo v zvezi z devizno vlogo, je toženec tožnikovo zahtevo v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) zavrgel. **Navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnik v tožbi navaja, da izpodbijani sklep temelji na nepravilnih ugotovitvah. Tožnik je namreč tožencu v postopku pojasnil, da je njegova mati, pokojna A. A., umrla na Švedskem ter da na Švedskem ne izdajajo sklepov o dedovanju, zato takega sklepa tožencu ni mogel predložiti. Tožnik je tožencu tudi pojasnil, da je sin pokojne A. A. in njen edini dedič. Tožencu je predložil oporoko in pojasnil, da je z oporoko razglašen za dediča. Toženec pa pojasnil tožnika ni sprejel ter je glede na to zmotno ugotovil dejansko stanje, in sicer da tožnik ni dokazal pravnega nasledstva v zvezi z devizno vlogo. Tožnik sodišču predlaga, naj ga v dokazne namene zasliši ter naj vpogleda v izpodbijani sklep ter celoten upravni spis v zadevi. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter tožencu naloži, da v roku 30 dni tožniku izda informativni izračun, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka. Podrejeno tožnik zahteva, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne tožencu v ponovni postopek.

3. Toženec v odgovoru na tožbo navaja, da je B. B. v dopisu, ki ga je prejel 18. 5. 2018, navedla, da je zapuščinski postopek po A. A. v teku na Hrvaškem. Tožnik pa ni predložil nikakršnega listinskega dokaza o nasprotnem. Predložil ni niti dokazov o tem, da je imetnica predmetne devizne vloge, A. A., dejansko pokojna ter da je predložena oporoka njena zadnja. Zato toženec meni, da je izpodbijana odločitev pravilna ter sodišču predlaga zavrnitev tožbe. V dokazne namene predlaga vpogled v upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 24. 11. 2020 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sklep je bil vročen strankam (za tožnika njegovi tedanji pooblaščenki odvetnici C. C.), ki sestavi sodišča niso nasprotovale, ne pisno, ne na glavni obravnavi.

**Dokazni sklep**

5. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine upravnega in sodnega spisa. Ni pa izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika, ker ta kljub pravilnemu vabljenju ni prišel na narok. Sodišče dodaja, da je tožnika po tem, ko je njegova pooblaščenka C. C. 15. 1. 2021 sodišče obvestila, da je z dnem 20. 12. 2020 tožniku odpovedala pooblastilo o zastopanju, večkrat poskušalo doseči s poštnimi pošiljkami, ki jih je pošiljalo na naslov, ki je bil sodišču za tožnika sporočen, to je v ... na ..., vendar so se poštne pošiljke vrnile z oznako, da poštnih pošiljk tožnik ni prevzel. Zato mu je nato sodišče vabilo na narok za glavno obravnavo, razpisano za 3. 6. 2021, vročalo s pritrditvijo na sodno desko (obvestilo o pritrditvi pa objavilo na spletni strani sodišča). Iz obvestila v spisu je razvidno, da je bilo vabilo pritrjeno na sodno desko 21. 5. 2021 ter da je po preteku osmih dni šteto, da je bila opravljena veljavna vročitev (drugi odstavek 145. člena Zakona o pravdnem postopku).

6. Ne glede na to, da tožnik ni prišel na glavno obravnavo, je sodišče glavno obravnavo izvedlo.

**K I. točki izreka:**

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženec mogel tožnikovo zahtevo za verifikacijo glede neizplačane stare devizne vloge, številka knjižice/računa ... in ..., kot nepopolno zavreči. 9. Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je zahtevo 18. 12. 2017 vložila B. B., pri čemer je kot upravičenko navedla (svojo hčerko) pokojno A. A. Vlagateljica je bila 8. 5. 2018 nato pozvana k dopolnitvi nepopolne zahteve (poziv osebno vročen 11. 5. 2018). Vlagateljica se je na poziv odzvala 18. 5. 2018 ter navedla, da zapuščinski postopek po pok. A. A., ki je umrla 4. 9. 2017 (in se je dokument o tem izgubil), na ... še ni končan, da je edini pravni naslednik po navedeni njen sin D. D. (tožnik), ki ga je o zadevi obvestila ter se bo javil tožencu, in prosila za podaljšanje roka za dopolnitev zahteve. Nato je 15. 2. 2019 zahtevo vložil tožnik (po pooblaščencu) z nekaterimi prilogami. Ker je toženec ugotovil, da je zahteva še vedno nepopolna, je v dopisu z dne 26. 2. 2019 tožnika pozval, da v roku 30 dni zahtevo dopolni s tam navedenimi podatki oziroma dokumenti (ali v tem roku zaprosi za podaljšanje, če so za to upravičeni razlogi), med drugim, naj predloži pravnomočen sklep o dedovanju. Z nadaljnjim pozivom z dne 23. 5. 2019 je bil tožnik ponovno pozvan (poziv mu je bil izkazano vročen 3. 6. 2019), naj predloži manjkajoče podatke oziroma dokumente, med drugim pravnomočen sklep o dedovanju, z rokom za dopolnitev 60 dni, in opozorjen, da bo zahteva zavržena, če je ne bo v roku pravilno dopolnil. Nakar je tožnik (po pooblaščencu) v dopisu, ki ga je toženec prejel 18. 7. 2019, navedel (zgolj), da pošilja zahtevane dokumente ter priložil (le) oporoko pok. A. A., napisano v švedskem jeziku ter s prevodom v angleški jezik, sestavljeno 7. 4. 2017. 10. Ob opisanem dejanskem stanju je toženec 6. 9. 2019 izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnikovo zahtevo kot nepopolno zavrgel ob sklicevanju na drugi odstavek 67. člena ZUP in 10. člen ZNISESČP ter ugotovitve, da je bil tožnik s pozivoma z dne 26. 2. 2019 in 23. 5. 2019, ki sta mu bila izkazano vročena, pozvan k dopolnitvi zahteve, med drugim k predložitvi pravnega akta, ki je podlaga za pravno nasledstvo v zvezi z devizno vlogo, vendar navedenega pravnega akta v odrejenem roku, niti do izdaje izpodbijanega sklepa, ni predložil. 11. V zadevi ni sporno, da tožnik tožencu ni predložil pravnomočnega sklepa o dedovanju, ob tem ko naj bi, po njegovem zatrjevanju, terjatev pridobil z dedovanjem po materi, pok. A. A. kot upravičenki. Tožnik v tožbi niti ne nasprotuje ugotovitvam toženca v izpodbijanem sklepu, da je bil večkrat pozvan k predložitvi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Zatrjuje pa, da je tožencu v postopku pojasnil, da je pok. A. A. njegova mati, da je umrla na Švedskem ter da na Švedskem sklepov o dedovanju ne izdajajo, da pa je predložil oporoko pok. A. A. in tožencu ob tem pojasnil, da je v njej razglašen za edinega dediča. 12. Vendar pa sodišče ugovore tožnika zavrača kot neutemeljene. Sodišče glede na spisno dokumentacijo upravnega spisa pritrjuje navedbam toženca v odgovoru na tožbo, da je B. B. v vlogi, ki jo je toženec prejel 18. 5. 2018, navedla, da je zapuščinski postopek po pok. A. A. v teku na Hrvaškem (priloga C1 sodišča) (in ugotavlja, da je bila B. B., mati pok. A. A., vlagateljica v zakonskem roku vložene zahteve za verifikacijo stare devizne vloge). Sodišče tudi pritrjuje navedbam toženca, glede na vsebino listin upravnega spisa, da tožnik v postopku pred tožencem ni izkazal (niti navedel) nasprotnega, torej da bi pravnomočnega sklepa o dedovanju ne mogel predložiti, ter da ni predložil niti listinskega dokaza o tem, da je upravičenka A. A. umrla, in tudi ne, da je predložena oporoka njena zadnja. Zato se sodišče s tožencem strinja, da je utemeljen zaključek, da tožnik z zahtevo in predloženimi listinami ni izkazal, da bi predmetna devizna vloga prešla nanj, ter da je bil toženec glede na 10. člen ZNISESČP upravičen zahtevati navedbo podlage za dedovanje in predložitev pravnega akta, ki je podlaga za pravno nasledstvo, saj je tožnik v zahtevi navajal, da gre za pridobitev terjatve iz naslova neizplačane stare devizne vloge z dedovanjem1. Za pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo, pa je toženec po presoji sodišča pravilno štel pravnomočen sklep o dedovanju, pri čemer tožnik ni izkazal, da ga ne more predložiti. Glede na povedano, ker tožnik zahteve ni dopolnil z listino – pravnim aktom, ki je podlaga za pravno nasledstvo, in ki jo je bil od tožnika glede na določbe 10. člena ZNISESČP upravičen zahtevati, je po presoji sodišča toženec tožnikovo zahtevo za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge pravilno, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP2, zavrgel. 13. Tožnik je v tožbi v zvezi s svojimi trditvami, da je v postopku izkazal pridobitev terjatve iz naslova neizplačane stare devizne vloge z dedovanjem, predlagal svoje zaslišanje. Vendar se glavne obravnave kljub pravilnemu vabljenju ni udeležil, zato predlaganega dokaza sodišče ni moglo izvesti.

14. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka:**

15. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo (med drugim) zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Po četrti alineji drugega odstavka 10. člena ZNISESČP mora zahteva vsebovati v primeru pridobitve terjatve z dedovanjem, navedbo pravnega prednika in podlage za dedovanje, po četrti alineji tretjega odstavka tega člena pa se zahtevi priloži pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo. 2 Po drugem odstavku 67. člena ZUP organ s sklepom vlogo zavrže, če stranka v odrejenem roku pomanjkljivosti ne odpravi.