Jedro

Vsebina pooblastila je pomembna v dveh pogledih. Prvič, v meničnopravnem: brez pooblastila za izpolnitev manjkajočih bistevnih sestavin sporne menice (1. čl. Zakona o menici in nasl.) bi bilo namreč treba šteti, da je bila toženi stranki izročena nepopolna menica, ki bi jo ta lahko izpolnila le po poprejšnjem dovoljenju (pooblastilu) tožeče stranke. In drugič, ker gre za razmerje med izdajateljem menice in remitentom, je pomembno tudi, za zavarovanje plačila katere obveznosti je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano. Obveznost iz menice med njima ni abstraktna (prim. 2. odst. 256. čl. ZOR). Zato izdajatelj lahko proti zahtevku iz menice uveljavlja ugovor prenehanja terjatve iz osnovnega razmerja in na tej podlagi zahteva tudi vračilo menice.

Izrek

1)Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. 2)Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, naj sodišče ugotovi, da je menica v znesku 1.500.000,00 SIT, trasanta S. d.o.o. remitentu I. d.d., izdana dne 17.4.2000, neveljavna. Prav tako je zavrnilo zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala vrnitev te menice. Sodišče prve stopnje je odločilo tako, ker je presodilo, da je bila sporna menica izdana "za časovno neomejeno zavarovanje." Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep o začasni odredbi. Proti sodbi in sklepu sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi "vseh" pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, ugovor proti sklepu o začasni odredbi pa zavrne, ali pa naj jo razveljvi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bilo toženi stranki dano pooblastilo, da menico izpolni na znesek 1.500.000,00 SIT. Sporno pa je vprašanje, plačilo katerega dolga je bilo zavarovano s to bianko menico. Tožeča stranka trdi, da je bila sporna menica toženi stranki dana za obveznosti, ki so nastale do 24.12.1997, tožena pa, da je od tožeče zahtevala "dodatno zavarovanje z avalirano menico za ves čas poslovanja". Na to vprašanje se navezuje tudi nadaljnje sporno vprašanje, namreč dogovor in pooblastilo glede izpolnitve dospelosti sporne menice. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča sledi, da je sodišče sledilo trditvam tožene stranke. Morda je bilo res tako, kot trdi tožena stranka. Toda to za odločitev v tem gospodarskem sporu ne more biti odločilno. Odgovor na uvodoma povzeta sporna vprašanja je treba iskati v pooblastilu za izpolnitev sporne bianko menice, ki ga je, kot bi to sledilo iz skladnih trditev obeh pravdnih strank, dala tožeča stranka toženi z menično izjavo (priloga A 5). Zato je pomembno, kakšno pooblastilo je izrečno (ali molče) dala tožeča stranka toženi za izpolnitev bianko menice, ne pa kaj je slednja od prve zahtevala. Vsebina pooblastila je pomembna v dveh pogledih. Prvič, v meničnopravnem: brez pooblastila za izpolnitev manjkajočih bistevnih sestavin sporne menice (1. čl. Zakona o menici in nasl.) bi bilo namreč treba šteti, da je bila toženi stranki izročena nepopolna menica, ki bi jo ta lahko izpolnila le po poprejšnjem dovoljenju (pooblastilu) tožeče stranke. In drugič, ker gre za razmerje med izdajateljem menice in remitentom, je pomembno tudi, za zavarovanje plačila katere obveznosti je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano. Obveznost iz menice med njima ni abstraktna (prim. 2. odst. 256. čl. ZOR). Zato izdajatelj lahko proti zahtevku iz menice uveljavlja ugovor prenehanja terjatve iz osnovnega razmerja in na tej podlagi zahteva tudi vračilo menice. O vsebini pooblastila izpodbijana sodba ugotavlja, da zato, ker rok dospelosti menice ni bil izrecno dogovorjen, naj bi bila sporna menica dana "za zavarovanje za nedoločen čas". Takšno sklepanje prvega sodišča se utegne izkazati za sporno, upoštevaje pri tem pomen pooblastila izdajatelja bianko menice njenemu remitentu. O dogovoru glede terjatve, katere plačilo naj bi bilo zavarovano s sporno menico, pa izpodbijana sodba nima ugotovitev. Prvo sodišče se je zadovoljilo z ugotovitvijo, kot je bilo že obrazloženo, da je tožena stranka od tožeče zahtevala bianko menico v zavarovanje plačila bodočih obveznosti. Ker je od odgovora na to vprašanje odvisno, ali je bil dolg, katerega plačilo naj bi bilo z bianko menico zavarovano, že izpolnjen in ali sporna menica že zato ni izpolnjena v skladu s pooblastilom tožeče stranke, je to dejstvo odločilno. Glede na navedeno je podan razveljavitveni razlog iz 355. čl. ZPP, saj tožbena trditvena podlaga ni bila izčrpana. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. Napotki za nadaljevanje postopka so razvidni že iz dosedanje obrazložitve. Velja še dodati, da bo pri iskanju odgovora na vprašanje o vsebini pooblastila odločilna vsebina menične izjave, sodišče pa naj upošteva zgoraj razložena materialnopravna izhodišča pri razumevanju morebiti ne povsem jasnih določil te izjave (priloga A 5). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.