Prekrivanje podatkov na gradivu za sejo delovnega telesa Državnega zbora

Datum

29.07.2025

Številka

07120-1/2025/341

Kategorije

Pravne podlage, Svetovni splet, Uradni postopki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede upravičenosti do poseganja v gradivo delovnega telesa Državnega zbora, prekrivanja določenih podatkov ter pristojnostjo protestiranja zaradi objave podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Vsak upravljavec, tudi Državni zbor, mora imeti za obdelavo osebnih podatkov zakonito in ustrezno podlago, ki zanj izhaja predvsem iz ZDZ in Poslovnika DZ, ob tem pa mora spoštovati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov.

IP ne more ocenjevati, ali je bila konkretna objava podatkov v gradivu za sejo delovnega telesa ustrezna, sorazmerna in zakonita, saj ni pristojen za presojo zakonitosti objav osebnih podatkov pri uresničevanju pravice do svobode izražanja. Vprašanja glede dostopa do morebitnih informacij javnega značaja po ZDIJZ lahko IP obravnava le v okviru konkretnega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Uvodoma ugotavljamo, da ste na IP naslovili prošnjo za mnenje glede vprašanj, ki ne sodijo v njegovo pristojnost. IP namreč skladno z načelom zakonitosti ne more presojati ustreznosti delovanja Državnega zbora ali njegovih delovnih teles, se opredeljevati do načina vodenja njihovih postopkov ali ocenjevati meja pristojnosti drugih državnih organov.

V zvezi z vašimi vprašanji pa izpostavljamo, da mora imeti vsak upravljavec (vključno z Državnim zborom) za obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo objavo, zakonito in ustrezno pravno podlago. Zakonska podlaga za seznanjanje z osebnimi podatki ter njihovo nadaljnjo obdelavo s strani Državnega zbora v okviru izvajanja njegovih funkcij (in s tem tudi funkcij njegovih delovnih teles) izhaja predvsem iz 21. do 24. člena Zakona o Državnem zboru (Uradni list RS, št. 66/19; ZDZ), pa tudi iz 45., 104. ter 106. člena Poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24; PoDZ-1). Pri tem je treba poudariti, da morajo vsi upravljavci spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, kar pomeni, da je dopustna le tista obdelava osebnih podatkov (npr. objava), ki je nujno potrebna za dosego zakonito določenih ciljev.

Kljub navedenemu IP ni pristojen za presojo, ali je bila objava osebnih podatkov v konkretnem primeru ustrezna, sorazmerna in zakonita. Iz vaših navedb je razvidno, da gre glede na okoliščine zadeve za obdelavo osebnih podatkov v okviru uresničevanja pravice do svobode izražanja v smislu 73. člena ZVOP-2, saj gre za javno objavo, ki presega zgolj interno posredovanje članom delovnih teles. V takšnih primerih IP, skladno s 73. in 19. členom ZVOP-2, ni pristojen za nadzor nad zakonitostjo takšne obdelave. Prav tako pa ni pristojen za presojo zakonitosti ravnanj posameznih delovnih teles Državnega zbora ali za oceno upravičenosti ugovorov oziroma nasprotovanj objavi podatkov v postopkih, ki jih ta telesa vodijo.

Dodatno pojasnjujemo, da se morebitna vprašanja glede javnosti podatkov z vidika dostopa do informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1; ZDIJZ) presojajo izključno v okviru konkretnega pritožbenega postopka, ki ga vodi IP kot pritožbeni organ, ne pa v okviru izdaje mnenja.

Za konec še opozarjamo, da je odgovornost tako Državnega zbora kot tudi drugih državnih organov, da vsak v okviru svojih pristojnosti zagotovi skladnost delovanja z veljavno zakonodajo, vključno z določbami s področja varstva osebnih podatkov, ter da pri obdelavi osebnih podatkov upoštevajo vse zakonske omejitve in varovalke.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka