Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če uprava ne zagotovi informacij o kandidatu za člana nadzornega sveta, ki jih je dolžna zagotoviti po 2. točki 2. odstavka 297.a člena ZGD-1, je sklep o imenovanju izpodbojen.
Ker je na vprašanje odgovoril predsednik skupščine in ker niti ta odgovor ni vseboval nikakršnega količkaj jasnega pojasnila, ali so bile pri predlogu za izvolitev članov nadzornega sveta spoštovane predpostavke po 1. odstavku 273. člena ZGD-1, je bil sklep o imenovanju dveh članov nadzornega sveta neveljaven.
I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani točki II izreka potrdi.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Tožeča stranka je z glavnim zahtevkom zahtevala ugotovitev ničnosti vrste sklepov skupščine tožene stranke z dne 12. 7. 2010. S podrejenim zahtevkom je iste sklepe izpodbijala.
2. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo glavne zahtevke v celoti (prvi del točke I izreka). Od podrejenih zahtevkov je ugodilo le zahtevku na razveljavitev sklepa tožene stranke pod točko 4 dnevnega reda (točka II izreka). Vse ostale podrejene zahtevke je prvostopenjsko sodišče zavrnilo (drugi, hkrati zadnji del točke I izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka.
3. Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča v točki II izreka je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi točk I in III izreka ne omenja kot tiste dele prvostopenjske odločbe, zoper katere je vložena pritožba.
4. Tožena stranka v pritožbi meni, da sodišče sploh ni opredelilo, na temelju katerih dokazov je ugodilo zahtevku na razveljavitev pod točko 4 dnevnega reda sprejetem sklepu. Prvostopenjskemu sodišču očita tudi, da je spregledalo izpoved tožeče stranke, to je M. Š. V. Tožeča stranka naj bi na skupščini sploh ne postavila vprašanja o usposobljenosti kandidatov za člane nadzornega sveta. Končno še očita razlogom prvostopenjske sodbe nasprotovanje, in sicer glede 395. člena ZGD-1. 5. Pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na temelju 353. člena ZPP.
DEJANSKO STANJE
6. Tožena stranka je 12. 7. 2010 opravila svojo skupščino. Na tej skupščini je bilo sprejetih več sklepov. Pritožba se nanaša le še na sklep pod točko 4 dnevnega reda. Ta sklep se je glasil: „4. Skupščina delničarjev zaradi podanih odstopnih izjav za nova člana nadzornega sveta imenuje B. G. in M. P. in sicer za dobo štirih let od dneva imenovanja.“
7. Prvostopenjsko sodišče je v točki II izreka tožbenemu zahtevku na razveljavitev tega sklepa ugodilo. V pritožbenem postopku je treba odločati le še o tem delu prvostopenjske odločbe.
8. Še pred skupščino delniške družbe je tožena stranka postavila na ogled gradivo v zvezi z dnevnim redom. To gradivo ni vsebovalo zahtevane obrazložitve iz 2. točke 2. odstavka 297.a člena ZGD-1 (prvostopenjska sodba, r. št. 13).
9. Teh ugotovitev pritožba ne izpodbija, zlasti ne ugotovitve v r. št. 13. 10. Prvostopenjska sodba je poleg tega ugotovila še, da naj bi tožeča stranka na skupščini postavila vprašanje, ali kandidata za člana nadzornega sveta izpolnjujeta pogoje po 273. členu ZGD-1 in ali sta usposobljena. Na vprašanje je odgovoril predsedujoči skupščine in ne uprava. Med strankama med prvostopenjskim postopkom ni bilo sporno, da je tožeča stranka postavila vprašanje o izpolnjevanju pogojev po 273. členu ZGD-1 in tudi ni bilo sporno, da je na vprašanje tožeče stranke na skupščini odgovoril predsednik skupščine in ne uprava. Odgovor predsedujočega skupščine je bil, da sta kandidata podala soglasje in sta seznanjena ter opozorjena na podane izjave.
11. Tega ne izpodbija niti pritožba. Pritožba pa trdi, da tožeča stranka sploh ni postavila vprašanja glede usposobljenosti kandidatov za člane nadzornega sveta. Prvostopenjsko sodbo izpodbija iz tega razloga.
MATERIALNI IN PROCESNI RAZLOGI ZA ODLOČITEV PRITOŽBENEGA SODIŠČA
12. Sklep skupščine je izpodbojen, če je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (2. točka 1. odstavka 395. člena ZGD-1).
13. Rok za vložitev tožbe je bil spoštovan, saj je bila tožba vložena 12. 8. 2010 (396. člen ZGD-1), izpodbijanje je bilo napovedano (397. člen ZGD-1).
a) Kršitev dolžnosti obveščanja delničarjev pred skupščino tožene stranke
14. 297.a člen ZGD-1 je bil dodan šele z novelo ZGD-1C (Ur. l. RS, 42/2009), ki je začela veljati še isto leto. Ta določba je precej natančen prevod § 124 AkG, vendar brez njegovega 4. odstavka.
15. Smisel 297.a člena ZGD-1 je bil jasen od samega začetka: izboljšati informiranost delničarjev. 297.a člen ZGD-1 zavezuje upravo k temu, da bo delničarjem za vsako točko dnevnega reda vnaprej ne le navedla predloge sklepov, temveč tudi podala obrazložitev svojih predlogov. Če se naj bi odločalo o imenovanju članov nadzornega sveta, potem mora obrazložitev vključevati vsaj „ime in priimek, izobrazbo, ustrezne izkušnje in trenutno zaposlitev predlaganega člana“ (2. točka 2. odstavka 297.a člena ZGD-1).
16. Ti podatki so nujno potrebni za to, da lahko delničarji še pred skupščino preizkusijo njihovo resničnost in pravilnost. Nepogrešljivi pa so seveda na skupščini sami, da lahko delničarji preudarno in pravilno odločajo o imenovanju članov nadzornega sveta, to je članov pomembnega organa delniške družbe. Obvestila o različnih, z družbo tako ali drugače povezanih okoliščinah, so poleg tega pomembno sredstvo za varovanje koristi delničarjev nasploh, vendar še posebej manjšinskih delničarjev. Njihov dostop do obvestil različne vrste je prav v delniški družbi, zaradi njene zakonsko vnaprej predpisane in velikemu številu delničarjev prilagojene zgradbe, zelo omejen. Zato pa je treba strogo spoštovati informacijske pravice delničarjev glede tistih obvestil, jih je delniška družba nedvomno dolžna dati.
17. 2. točka 1. odstavka 395. člena ZGD-1 opredeljuje, da se sklep lahko izpodbija, če je bil pri njegovem sprejetju kršen zakon in če te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa.
18. Po prepričanju pritožbenega sodišča se lahko v okviru navedene določbe izpodbija nek sklep ne le zaradi tega, ker je bil pri samem sprejetju sklepa, torej pri glasovanju, kršen zakon. Če bi se tako razlagalo 2. točko 1. odstavka 395. člena ZGD-1, potem bi vse ostale morebitne napake, ki bi se dogodile v okviru skupščine delniške družbe, in še pred njo v postopku priprave za skupščino, ne vodile do neveljavnosti sklepov skupščine delniške družbe. Delniška družba, pogosto pod vplivom večinskega delničarja ali skupine delničarjev, bi lahko tako povsem brez vsakih pravnih posledic z nogami teptala pravice delničarjev, na primer do obveščenosti. K „sprejetju sklepa“ torej spadajo vsa opravila, ki jih mora opraviti uprava delniške družbe, v razmerju do delničarjev, in služijo pripravi ali opravi skupščine delniške družbe s ciljem sprejetja kakšnega sklepa.
19. Sodišče mora vsekakor tudi presoditi, ali je bila pri sprejetju skupščinskega sklepa storjena kršitev takšna, da bi lahko vplivala na veljavnost sklepa. V tej zadevi je odgovor lahko le pritrdilen in vsi odločilni razlogi za takšen odgovor so bili že podani. Kršitev informacijskih dolžnosti uprave v razmerju do delničarjev pri imenovanju članov nadzornega sveta je preveč pomembna, da bi kršitev tistih dolžnosti, ki so izrecno predpisane v zakonu, ne pripeljala do izpodbojnosti sklepa.
20. Hkrati je tudi 2. odstavek 395. člena ZGD-1 dodaten razlog za sklep, da je kršitev delničarjeve pravice do obveščenosti iz časa med sklicem in opravo skupščine praviloma huda kršitev zakona s težko posledico, namreč izpodbojnostjo sklepa. Ni namreč mogoče najti posebnega razloga za to, da bi se obravnavalo kršitev informacijskih dolžnosti na sami skupščini delniške družbe kaj drugače, kot pred njo.
21. Že ta razlog torej popolnoma zadošča za zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopenjske odločbe.
b) Kršitev dolžnosti obveščanja delničarjev v teku skupščine tožene stranke
22. Delničar ima na sami skupščini delniške družbe pravico postavljati vprašanja in dobiti podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda (1. stavek 1. odstavka 305. člena ZGD-1). Na vprašanja mora odgovoriti poslovodstvo (1. in 2. odstavek 305. člena ZGD-1). Če na vprašanje ne odgovori poslovodstveni organ ali če na vprašanje sploh ni nobenega odgovora, četudi ga da poslovodstveni organ, gre za kršitev zakona.
23. Kot je že bilo obrazloženo, tožeča stranka ni priskrbela informacij o kandidatih za člana nadzornega sveta še pred zasedanjem skupščine delniške družbe. Na sami skupščini pa je tožeča stranka postavila vprašanje, ali kandidata za člana nadzornega sveta izpolnjujeta pogoje po 273. členu ZGD-1. 24. Člen 273 odstavek 1 ZGD-1 prepoveduje članom nadzornega sveta, da bi postali člani upravljalskega organa in še nekatere druge položaje. Morebitno imenovanje člana nadzornega sveta v nasprotju s 1. odstavkom 273. člena ZGD-1 pripelje do protipravnega položaja. Vprašanje, kot ga je postavila tožeča stranka, je bilo torej za odločitev o imenovanju članov nadzornega sveta bistveno, saj ni dopustno imenovati članov nadzornega sveta v nasprotju z zakonom. Če odgovora uprava ne da, je bila kršena pravica delničarja do obveščenosti v položaju, v katerem uprava glede na 1. odstavek 273. člena ZGD-1 nima nikakršnega polja proste presoje.
25. Glede izpodbijanja v takšnem primeru je 2. odstavek 395. člena ZGD-1 izjema od pravila, ki je opredeljeno v 2. točki 1. odstavka 395. člena ZGD-1. Praviloma mora namreč sodišče presoditi, ali so kršitve zakona ali sklepa tako hude, da so vplivale na veljavnost sklepa. Drugi odstavek 395. člena ZGD-1 pa napravi izjemo: kršitev delničarjeve pravice do obveščenosti je vselej bistvena, in vodi do izpodbojnosti sklepa. Pravni temelj za izpodbijanje sta v takšnih primerih 2. točka 1. odstavka in 2. odstavek 395. člena ZGD-1 skupaj. Tako je tudi v tej zadevi.
26. Ker je na vprašanje odgovoril predsednik skupščine in ker niti ta odgovor ni vseboval nikakršnega količkaj jasnega pojasnila, ali so bile pri predlogu za izvolitev članov nadzornega sveta spoštovane predpostavke po 1. odstavku 273. člena ZGD-1, je bil sklep o imenovanju dveh članov nadzornega sveta (sklep po 4. točki dnevnega reda) neveljaven tudi še iz tega razloga.
27. Kot nebistveno za odločitev se tako izkaže vprašanje, ali je tožeča stranka sploh vprašala, kakšna je usposobljenost kandidatov za izvolitev članov nadzornega sveta. Pritožba sicer po pravici opozarja na to, da je tožeča stranka na glavni obravnavi dne 4. 9. 2013 sama trdila, da je postavila zgolj vprašanji o skladnosti predloga za imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta s 273. in 297.a členom ZGD-1. Če tožeča stranka sama in v lastno prikrajšanje trdi, da sploh ni postavila vprašanja glede usposobljenosti predlaganih novih članov nadzornega sveta, potem ni razloga, da se ji ne bi verjelo. Vse to pa nima nikakršnega vpliva na odločitev pritožbenega sodišča, saj so bile storjene pri odločanju tožene stranke druge protipravnosti, zaradi katerih je izpodbijani sklep tudi v resnici neveljaven.
OČITANE KRŠITVE DOLOČB PRAVDNEGA POSTOPKA
28. Pritožba trdi, da prvostopenjsko sodišče ni utemeljilo, na temelju katerih dokazov je ugodilo zahtevku tožeče stranke. Takšen očitek je očitno neutemeljen, dokazi so navedeni v r. št. 21. in 22 prvostopenjske sodbe.
29. Pritožba očita še, da pritožbeno sodišče ni obrazložilo, katera določila zakona (ali statuta) naj bi bila kršena, niti ni navedlo, kakšen je bil vpliv na veljavnost sklepa, tudi obrazložitev naj bi bila medsebojno v nasprotju, ker je oprta na 2. odstavek 395. člena ZGD-1 in 2. točko 1. odstavka 395. člena ZGD-1. Zakaj je tako pravilno, je bilo v tej zadevi že obrazloženo v r. št Ker se je obrazložitev sklicevala na zakon in statuta ni omenjala, je očitno, da je prvostopenjsko sodišče menilo, da je bil kršen zakon.
STROŠKI PRITOŽBE
30. O stroških pritožbenega postopka je odločilo pritožbeno sodišče na temelju 1. odstavka 165. člena ZPP.
31. Vlagatelj neuspešne pritožbe mora nositi svoje pritožbene stroške sam (1. odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka bo zato morala nositi svoje stroške pritožbenega postopka.
32. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila. Zelo kratek odgovor ne odgovarja konkretno na pritožbene razloge, in tudi sicer ne ponuja kakšnih drugih razlogov za odločitev o pritožbi. Za odločitev v tej zadevi odgovor na pritožbo torej ni bil potreben. Tožeča stranka bo zato morala nositi stroške odgovora na pritožbo sama (1. odstavek 155. člena ZPP).