Jedro

Za pritožnika je na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 2. 10. 2025 takšno dedno izjavo podal njegov pooblaščenec G. G., kar je skladno z njegovim pooblastilom in zavezuje tudi pritožnika. V skladu z določbo prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati, o čemer je stranki poučilo tudi sodišče prve stopnje, tako v vabilu na zapuščinsko obravnavo kot tudi na samem naroku, pred podajo dednih izjav.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapuščino po pokojnem A. A. sestavljajo zapustniku do 23/64 solastne nepremičnine v k.o. X., parcele 738, 737/1, 752, 736, 735, 737/2, 739/2, *88, 756, 739/1, 734, in 757 in zapustniku do 23/64 solastni nepremičnini v k.o. Y., parceli 128 in 129 (točka I izreka). Nadalje je na podlagi 11. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) kot dediča po pokojnem razglasilo sinova B. B. in C. C., vsakega v deležu do 1/2 zapuščine (točka II izreka). Čisto vrednost zapuščine je ugotovilo v višini 40.000,00 EUR (točka III izreka), dedičema pa naložilo plačilo zapuščinske takse v znesku 513,00 EUR, vsakemu 256,50 EUR (točka IV izreka). Nazadnje je še sklenilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zemljiška knjiga na lastninskih deležih zapustnikovih nepremičnin vknjižila lastninsko pravico v korist dedičev (točka V izreka).

2.Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje dedič C. C.. Navaja, da "ne bo sprejel dediščine svojega očeta in jo zavrača", in da prav tako nasprotuje spremembi v zemljiški knjigi in temu, da je sodišče vpisalo sodediča B. B.. O slednjem ni vedel ničesar in mu ni znano, da je imel njegov oče nezakonskega sina. Dodatno še izpostavlja, da je v aprilu 2008, po smrti očeta, deleže, ki naj bi mu bili zdaj preneseni, s kupoprodajno pogodbo (z D. D. kot pričo) odstopil E. E. in njenemu možu F. F., ki sta, kolikor mu je znano, to pogodbo overila pri notarju. Smiselno se zavzema za ugoditev pritožbi in ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa o dedovanju.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavani zapuščinski zadevi je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo, da pokojni za svoje premoženje ni naredil oporoke, zaradi česar je nastopilo zakonito dedovanje, do katerega sta (ob upoštevanju podatkov smrtovnice) upravičena sinova B. B. in C. C.. Obseg zapuščine je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi podatkov zemljiške knjige, zemljiškega katastra in dodatno opravljenih poizvedb, vrednost le-te pa na podlagi ocene dedičev. Dediča C. C. je v zapuščinskem postopku na prvi stopnji na podlagi notarsko overjenega pooblastila zastopal pooblaščenec G. G..

5.Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka in kršitev materialnega prava. Razloge sodišča prve stopnje v celoti povzema kot pravilne, pri tem pa glede na pritožbena zatrjevanja še dodaja:

6.Pritožba v prvi vrsti ne more uspeti z navajanjem, da dedič "ne bo sprejel dediščine svojega očeta in jo zavrača". Kot izhaja 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, sta se k dedovanju priglasila in zapuščino sprejela oba dediča. Za pritožnika je na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 2. 10. 2025 takšno dedno izjavo podal njegov pooblaščenec G. G., kar je skladno z njegovim pooblastilom in zavezuje tudi pritožnika. V skladu z določbo prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati, o čemer je stranki poučilo tudi sodišče prve stopnje, tako v vabilu na zapuščinsko obravnavo kot tudi na samem naroku, pred podajo dednih izjav.

7.Nadalje pritožba neutemeljeno nasprotuje spremembam v zemljiški knjigi, ker naj bi bil s temi vpisan tudi sodedič B. B., ki pritožniku ni znan. Zgolj dejstvo, da pritožniku sodedič ni poznan, še nima za posledico nepravilnosti oz. nezakonitosti izpodbijane odločitve. O tem, da je B. B. sin pokojnega in s tem njegov zakoniti dedič prvega dednega reda, se je sodišče prve stopnje ustrezno prepričalo na podlagi podatkov smrtovnice (list. št. 1 spisa).

8.Prav tako so neutemeljena pritožbena izvajanja, da je pritožnik z deleži zapustnika, ki naj bi bili zdaj preneseni nanj, razpolagal po smrti očeta v aprilu leta 2008, in sicer s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe s kupcema E. E. in F. F.. Poleg tega, da pritožba za tovrstne navedbe ne ponudi nobenega dokaza, je sodišče prve stopnje (so)lastništvo pokojnega na navedenih nepremičninah (in s tem predmet zapuščine) ugotovilo na podlagi podatkov zemljiške knjige (list. št. 17 in 18 spisa), katerih pravilnosti pritožba z neizkazanimi trditvami ne more omajati.

9.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 138, 138/1, 163

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.