Jedro

S trditvijo, da z upnikom ni bil nikdar v poslovnem razmerju, je dejansko dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, katerega resničnosti niti ne more dokazovati.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 23.1.2008 razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. V obrazložitvi je navedlo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik in predlaga njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrne. V pritožbi navaja, da je dolžnik v svojem ugovoru zahtevek prerekal z navedbami, ki ne vzdržijo in ki niso resnične. Upnik s priloženo podpisano podizvajalsko pogodbo, ki jo je sklenil z dolžnikom dokazuje, da je poslovno razmerje obstajalo in da so dolžnikove navedbe, da z upnikom nikoli ni bil v poslovnem razmerju, neresnične. Vtoževane fakture je upnik izstavil na osnovi izvedenih in potrjenih del s strani nadzornega organa investitorja, kar je bila, skladno z 12.čl. podizvajalske pogodbe, osnova za plačilo do 90% del, ki jih je dolžnik, kot izkazuje upnikova konto kartica oziroma izpisek odprtih postavk, tudi izplačal in s tem priznal vsa izvedena dela. Preostalih 10% vrednosti, ki jih upnik vtožuje, pa bi moralo biti plačano skladno s 3. odst. 13.čl. podizvajalske pogodbe v roku 30-ih dni po uspešnem tehničnem pregledu, vendar dolžnik tega ni plačal. V zvezi s svojimi trditvami upnik prilaga tudi listinske dokaze.

V odgovoru na pritožbo, ki ga je vložil dolžnik po svojem pooblaščencu pa ta predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne, upniku pa naloži plačilo pritožbenih stroškov dolžnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Po vpogledu v spisovne podatke predmetnega spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila 1.890,48 EUR. V pravočasno vloženem ugovoru pa je dolžnik navedel, da z upnikom ni bil nikdar v poslovnem razmerju in ne ve, na kaj se nanaša račun, ki ga vtožuje upnike. S trditvijo, da z upnikom ni bil nikdar v poslovnem razmerju, je dejansko dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, katerega resničnosti niti ne more dokazovati. Dokazno breme je v takem primeru na upniku, ki bo tekom postopka z dokazi, ki jih je sicer priložil že tudi pritožbi, skušal ovreči dolžnikovo trditev. Trditev, da z upnikom ni bil v poslovnem razmerju je nedvomno taka, da bi v primeru, če bi se izkazala za resnično, z njo dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča tak ugovor dolžnika obrazložen v smislu 2.odst. 61.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in je bila torej odločitev sodišča prve stopnje, ko je na njegovi podlagi razveljavilo sklep o izvršbi, povsem pravilna. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Ni pa pritožbeno sodišče dolžniku priznalo stroškov za odgovor na pritožbo, saj v njem ni nič takega, kar bi pripomoglo k rešitvi obravnavane zadeve.