Jedro

Zakon ne določa, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev tožnik ni navedel, ker zanje ni vedel oziroma je nanje pozabil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne kot neutemeljena (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je določeno, da prosilec v roku 6 mesecev od dneva izdaje te odločbe, ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec 11. 3. 2013 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah, opr. št. N 1/2013 zaradi ureditve meje. Navaja, da je v obrazcu Prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izrecno navedel oziroma obkrožil, da ni lastnik oziroma imetnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Tožena stranka je po uradni dolžnosti opravila poizvedbe v evidenci Centralne klirinško depotne družbe (KDD) in pri tem ugotovila, da je prosilec imetnik 75 vrednostnih papirjev B. To pomeni, da je navedel neresnične podatke, da on ni imetnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. 2. V nadaljevanju navaja določbe 20. člena ZBPP, ki določajo način izpolnitve obrazca za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sklicuje se na upravnosodno prakso, ki določa, da se kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov (tako sodba IV U 2/2014 z dne 4. 2. 2012). Ni relevantna vrednost zamolčanega premoženja, kar izhaja iz sodbe II U 446/2010 z dne 2. 2. 2011. 3. Po petem odstavku 20. člena ZBPP prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

4. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da bi morala tožena stranka ugotavljati ali je tožnik namerno ali vsaj zaradi malomarnosti zamolčal lastništvo vrednostnih papirjev in s tem v zvezi izvesti tudi ugotovitveni postopek ter mu dati možnost, da se tožnik o tem izreče. Izjava prosilca o premoženjskem stanju je podana pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Tega postopka tožena stranka ni izvedla in je s tem bistveno kršila določbe postopka. Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je zavzela stališče, da zgolj dejstvo, da če v vlogi za brezplačno pravno pomoč ni navedeno celotno premoženje prosilca, še ne pomeni, da je to naredil z namenom, da se pridobi brezplačno pravno pomoč (sodba VS RS I Up 1427/2013). V nadaljevanju še navaja sodbe I Up 742/2006 in II U 470/2013. Dejstvo je, da je tožnik na lastništvo 75 vrednostnih papirjev pozabil in sicer ne zaradi premajhne skrbnosti, ampak zaradi objektivnih razlogov - posledic bolezni ter možganske kapi, ki jo je doživel leta 1999, ki se manifestirajo v težavah s koncentracijo in v delni izgubi spomina. Stanje je razvidno iz psihiatričnega izvida Bolnišnice Vojnik z dne 20. 12. 2007 in iz sklepa Višjega sodišča v Celju Cp 8/2014 z dne 9. 1. 2014, iz katerega izhaja, da je pri tožniku podana organska osebnostna in vedenjska motnja po CIV in da je izvedenka v mnenju pojasnila, da je tožnik v letu 1999 doživel možgansko kap, po kateri mu je ostala psihoorganska prizadetost. Gre za vsaj delno izgubo spomina, tako da tožnik lastništva obravnavanih vrednostnih papirjev ni zamolčal namenoma, kar tudi izhaja iz tega, da je njihova vrednost minimalna in ne more vplivati na izpolnjevanje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno je tudi materialno pravo nepravilno uporabljeno.

5. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v celoti odpravi ter vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek in hkrati odloči, da se tožniku povrnejo stroški tega postopka.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. V spornem primeru je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker ni navedel relevantnih podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga. V skladu z 20. členom ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda o tem odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek).

9. Navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik 75 vrednostnih papirjev B., kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke KDD. Glede na to, da zakon ne določa, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), je zato neutemeljen tožbeni ugovor tožnika, da podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev ni navedel, ker zanje ni vedel oziroma je nanje pozabil. 10. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je takšna izguba spomina posledica tožnikovega bolezenskega stanja iz leta 1999, ko je utrpel možgansko kap, vsled česar je bil tudi hospitaliziran, kar je izkazano s priloženimi zdravniški izvidi. Kljub dejstvu, da gre za zdravniško izkazano bolezensko stanje z diagnosticirano prilagoditveno motnjo (izvid Javnega zavoda Psihiatrične bolnišnice Vojnik z dne 20. 12. 2007), sodišče ni ugotovilo vzročne zveze med takšnim bolezenskim stanjem in izpolnitvijo Izjave o premoženjskem stanju, v katerem je tožnik pravilno izpolnil vse ostale rubrike tega obrazca. Sodišče ni moglo sprejeti drugačne odločitve, ne glede na tožbeni ugovor, da število vrednostnih papirjev in njihova vrednost, četudi se ta ni ugotavljala, dejansko ne bi vplivala na tožnikov finančni položaj kot pogoj za izpolnitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči in tožnik tako ni imel nobenega interesa, da bi te podatke namenoma zamolčal. 11. Ne glede na to, da tožena stranka ni izvedla ugotovitvenega postopka (dodelitev brezplačne pravne pomoči praviloma temelji na listinskih dokazilih), tudi ni imela razloga, da bi glede na ostale listine v upravnem spisu, podvomila v spominsko sposobnost tožnika kot prosilca za brezplačno pravno pomoč.

12. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K točki II izreka:

13. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.