Jedro

Bistvena kršitev določb postopka je podana, če sodišče ni odločalo o zahtevku, kot je bil podan.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v N. z dne 15.1.1999 se razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo zoper toženi stranki, Š. in U., zaradi sklepa Komisije za pritožbe zoper odločitve komisije za sprejem U. v Ljubljani z dne 30.11.1998 in izselitvenega naloga Š. v Ljubljani z dne 9.12.1998. Dne 12.1.1999 pa je vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe po 69. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, popravek 65/97), s predlogom, da se do pravnomočne odločbe v upravnem sporu odloži izvršitev izselitvenih nalogov Š. v Ljubljani z dne 9.12.1998 in 7.1.1999. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi navaja, da tožnik ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi se lahko utemeljeno sklepalo, da je do odločitve v upravnem sporu potrebno zadržati sklep Komisije za pritožbe zoper odločitve komisije za sprejem z dne 30.11.1998. Iz tožbenih navedb in k tožbi priloženih listin izhaja, da bo tožnik v primeru izvršitve napadenega sklepa dejansko moral iskati novo možnost nastanitve v kraju študija. Vendar pa so to takšne ovire, zaradi katerih ni mogoče zatrjevati, da bi zaradi njih tožniku nastala težko popravljiva škoda, kar je po 1. odstavku 69. člena ZUS eden od pogojev za izdajo začasne odredbe.

V pritožbi zoper navedeni sklep pritožnik uveljavlja izpodbojne razloge bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da ni predlagal izdaje začasne odredbe za odložitev izvršitve sklepa Komisije za pritožbe zoper odločitve komisije za sprejem št. ... z dne 30.11.1998, ampak je predlagal izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izselitvenih nalogov z dne 9.12.1998 in 7.1.1999, ki so ju izdali Š. Prvostopno sodišče je odločalo o drugi stvari in ne o tisti, ki je bila predmet zahteve. S tem je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Pritožnik ima status rednega študenta in se je v študijsko leto 1998/99 vpisal dne 21.9.1998, vse izpite pa je opravil že 22.6.1998; zaradi oddaljenosti prebivališča do kraja študija ne bi mogel več redno izpolnjevati študijskih obveznosti, s tem pa bi izgubil status študenta in štipendijo, kar bi zanj pomenilo nepopravljivo škodo. Š. so mu zaklenili sobo v študentskem domu in zamenjali ključavnico. Razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu so tudi v nasprotju z njegovo odločitvijo o glavni stvari v sodbi št. U 347/98, ki jo je izdalo istega dne kot izpodbijani sklep. S to sodbo je sodišče prve stopnje tožbi ugodilo in odpravilo sklep z dne 30.11.1998. Prilaga sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 1962/982 z dne 14.1.1999, ki je bil izdan v vsebinsko enakem spornem razmerju proti toženi stranki U. in je bilo zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodeno.

Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep spremeni in zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi.

V odgovoru na pritožbo U. navaja, da se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je utemeljen pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker ni odločilo o taki zahtevi za izdajo začasne odredbe, kot je bila predlagana, to je, da se odloži izvršitev izselitvenih nalogov z dne 9.12.1998 in 7.1.1999, ki so ju izdali Š.. Iz uvoda in obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za odložitev izvršitve sklepa z dne 30.11.1998, ki ga je izdala Komisija za pritožbe zoper odločitve komisije za sprejem U.. Sodišče prve stopnje torej ni odločilo o zahtevi, ki jo je vložil pritožnik. S tem je prekoračilo zahtevek (372. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 16. členom ZUS), kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (74. člen ZUS). Že zato je izpodbijani sklep nezakonit. Ker sodišče prve stopnje ni odločilo o zahtevi pritožnika, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v ostale pritožbene ugovore, niti v vprašanje, ali pri izselitvenem nalogu sploh gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (3. točka 1. odstavka 34. člena ZUS) in s tem v zvezi zahteva izdaja začasne odredbe, in ne v vprašanje, ali je bila z eno tožbo tožena ena sama ali dve različni toženi stranki (33. člen ZUS).

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje.