Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po dokončnosti sklepa o izbiri med prijavljenimi kandidati (10. čl. ZTPDR) je delodajalec izbranemu kandidatu dolžan ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi, s katero se v skladu s KP oz. splošnim aktom dogovorita o pravicah in obveznostih, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero delavec sklepa delovno razmerje. Ta dolžnost delodajalca bi prenehala le, če bi se dokončni sklep o izbiri spremenil v individualnem delovnem sporu oz. z obnovo postopka pri delodajalcu.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za sklenitev delovnega razmerja tožeče stranke pri toženi stranki skladno z njenim sklepom z dne 21.12.2000 in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Zoper navedeno sodbo se z laično pritožbo pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi smiselno zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev, zaradi česar je o zadevi preuranjeno odločilo.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ni storilo, vendar pa je ostalo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Prvostopenjsko sodišče je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da ima sklep tožene stranke št. 380 z dne 21.12.2000 naravo sklepa o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja v smislu 2. čl. Kolektivne pogodbe tožene stranke. Zato je posledično zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika po sklenitvi delovnega razmerja s toženo stranko skladno z navedenim sklepom. Svoj zaključek je oprlo na zapis v tem sklepu, iz katerega izhaja, da pride do sklenitve delovnega razmerja šele s podpisom pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je to ugotovitev utemeljilo tudi s tem, da je bilo tožniku ob sklenitvi pogodbe o delu jasno, da s pričetkom dela po pogodbi o delu še ne gre za sklenitev delovnega razmerja. Pritožbeno sodišče ne soglaša z gornjo ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča. Iz sklepa o sklenitvi delovnega razmerja št. 380 z dne 21.12.2000 izhaja, da sklepa tožnik s toženo stranko delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 40 ur tedensko in se razporedi na delovno mesto vodja izmene v restavraciji, šifra DM 0536, v Gostinstvu, OE 1051 - Restavracija, s pogojem poskusne dobe dveh mesecev. V citiranem sklepu je še navedeno, da tožnik nastopi delo po dogovoru, da sklene delovno razmerje s pogodbo o zaposlitvi, če pa te pogodbe ne podpiše, se šteje, da delovno razmerje ni nastalo. Iz obrazložitve predmetnega sklepa izhaja, da je sklenitev delovnega razmerja tožnika skladna s potrebami tožene stranke in pravilnikom o njeni notranji organizaciji. Po stališču pritožbenega sodišča ima predmetni sklep naravo in vsebino sklepa o izbiri, saj iz njega jasno izhaja, da se je tožena stranka odločila, da s tožnikom sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za točno določeno delovno mesto in z dvomesečnim poskusnim delom. Dejstvo, da predstavlja predmetni individualni akt tožene stranke sklep o izbiri, potrjuje tudi navedba tožene stranke, podana v odgovoru na tožbo. Iz te navedbe izhaja, da je bil tožnik na podlagi javnega razpisa s sklepom št. 380 z dne 21.12.2000 izbran kot kandidat za zaposlitev na delovno mesto vodje izmene v restavraciji v OE 1051 - Restavracija.
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja, ki ga opredeljuje 1. odst. 9. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90, ki se je v spornem obdobju uporabljal kot predpis RS) sprejme poslovodni organ oz. delodajalec, ko ugotovi, da obstaja potreba po zaposlitvi delavca na določenem prostem delovnem mestu. Na podlagi sklepa o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja mora delodajalec objaviti prosto delovno mesto tako, da opredeli naziv tega prostega delovnega mesta, posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas za katerega se sklepa delovno razmerje, morebitno uvedbo poskusnega dela, rok za prijavo, ... (9/2 čl. ZTPDR, 3. čl. Kolektivne pogodbe tožene stranke). Takšna objava je namenjena nedoločenemu številu kandidatov, ki se lahko nanjo v predpisanem roku prijavijo. Po 4. čl. podjetniške kolektivne pogodbe lahko organ, ki je sprejel odločitev o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja, objavo razveljavi, če je po objavi prišlo do spremenjenih okoliščin, tako da je prenehala potreba po zasedbi objavljenega delovnega mesta. Po stališču pritožbenega sodišča pa lahko do te razveljavitve pride le v fazi od objave prostega delovnega mesta do izbire med prijavljenimi kandidati. Če namreč objava prostega delovnega mesta ni razveljavljena, opravi pristojni organ izbiro med prijavljenimi kandidati, pri čemer se sklep o izbiri z obrazložitvijo in pravnim poukom pošlje vsem prijavljenim kandidatom v roku 8 dni po njegovem sprejetju (4. odst. 5. čl. podjetniške kolektivne pogodbe).
Sklep o izbiri učinkuje, ko postane dokončen. 2. odst. 11. čl. ZTPDR namreč določa, da delavec nastopi delo, ko postane sklep o izbiri dokončen, če s tem sklepom ni drugače določeno. Na dokončen sklep je delodajalec (tako kot tudi delavec) vezan v smislu njegove izvršitve. To potrjuje tudi 1. odst. 6. čl. podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa, da na podlagi dokončnega sklepa o izbiri in pred nastopom dela izbrani kandidat in generalni direktor tožene stranke skleneta pogodbo o zaposlitvi, s katero se dogovorita o pravicah in obveznostih, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje. To pomeni, da po dokončnosti sklepa o izbiri delodajalec nima več možnosti odločanja ali bo izbranemu kandidatu ponudil v podpis pogodbo o zaposlitvi ali ne. Delodajalec je to dolžan storiti. Ta dolžnost delodajalca bi prenehala lahko le v primeru, če bi prišlo do spremembe dokončnega sklepa o izbiri. Dokončen sklep o izbiri se lahko spremeni (oz. razveljavi) le v okviru individualnega delovnega spora pred pristojnim sodiščem, pri delodajalcu pa le z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.
Sklep o sklenitvi delovnega razmerja št. 380 z dne 21.12.2000, ki je bil po ugotovitvi pritožbenega sodišča sklep o izbiri, je bil tožniku vročen 22.12.2000. To je razbrati iz rubrike v tem sklepu z oznako "datum in podpis vročitve sklepa". Ker v spisu ni podatkov o tem, da bi bil zoper ta sklep vložen ugovor, bi bilo mogoče zaključiti, da je postal dokončen. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnik zoper njega dne 9.3.2000 vložil ugovor na drugostopenjski organ tožene stranke, vendar je iz tega ugovora (A 5, B 5) razbrati, da se nanaša na dopis št. 080/Ko-ko z dne 23.2.2001 (A 3). S tem dopisom je generalni direktor tožene stranke tožnika obvestil, da je zaradi spremenjenih okoliščin prenehala potreba po njegovi zaposlitvi in da zato tožena stranka z njim ne bo sklenila delovnega razmerja. Če je postal sklep o sklenitvi delovnega razmerja št. 380 z dne 21.12.2000 dokončen, česar pa sodišče prve stopnje v postopku ni ugotavljalo, je bila tožena stranka dolžna tožniku ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi. Na to obveznost tožene stranke po stališču pritožbenega sodišča dejstvo, da je prišlo pri toženi stranki kasneje do ukinitve delovnega mesta, na katero je bil izbran tožnik, ni imelo vpliva. Če je do ukinitve tega delovnega mesta prišlo zaradi organizacije dela pri toženi stranki, na kar nakazuje dopis direktorja tožene stranke z dne 23.2.2001, bi tožena stranka tožnika lahko po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi v skladu z 2. odst. 17. čl. ZTPDR razporedila na drugo delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava sklep tožene stranke z dne 21.12.2000 štelo za sklep o izbiri, ni ugotavljalo, če je ta postal dokončen, zaradi česar je glede navedenega dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Iz spisovne dokumentacije je nadalje razvidno, da je tožnik zoper obvestilo generalnega direktorja z dne 23.2.2001 o prenehanju potrebe po zaposlitvi tožnika na odbor za delovna razmerja tožene stranke dne 9.3.2001 naslovil pritožbo (A 5, B 5), ki jo je po stališču pritožbenega sodišča potrebno šteti kot ugovor v smislu 1. odst. 80. čl. ZTPDR. O tem ugovoru je pristojni organ tožene stranke odločal in ga s sklepom z dne 22.3.2001 (A 9, B 6) zavrgel. To pomeni, da je postala odločitev tožene stranke o prenehanju potrebe po tožnikovi zaposlitvi dokončna. Po 1. odst. 23. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94, 20/98) delavec ni dolžan postaviti določenega zahtevka, če uveljavlja sodno varstvo zoper dokončne odločitve delodajalca glede njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti, če pa ga postavi, pa sodišče nanj ni vezano. 2. odst. 23. čl. citiranega zakona določa, da mora v primerih iz 1. odst. 23. čl. tožba vsebovati navedbo odločbe, zoper katero se uveljavlja sodno varstvo. Iz tožnikove laično oblikovane tožbe je razvidno, da je tožnik uveljavljal sodno varstvo v zvezi z dopisom direktorja z dne 23.2.2001, medtem ko je v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo 14.6.2001, zatrjeval tudi nepravilnost odločitve drugostopenjskega organa tožene stranke. Na podlagi 24. čl. ZDSS mora sodišče v primeru, če ugotovi, da je odločitev delodajalca nezakonita, razveljaviti odločitev delodajalca in glede na naravo kršitve bodisi vzpostaviti stanje, ki je bilo pred izdajo odločbe, bodisi samo odločiti o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, bodisi naložiti delodajalcu sprejem nove odločitve. Ker sodišče prve stopnje navedenih določb ZDSS ni upoštevalo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker je ostalo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je bilo potrebno pritožbi tožnika ugoditi in razveljaviti izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča (355. čl. ZPP).
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju dokaznih predlogov strank ugotoviti, ali je postal sklep o sklenitvi delovnega razmerja z dne 21.12.2000 dokončen (kar bi pomenilo, da je bila tožena stranka nanj vezana) in nato ob upoštevanju 23. in 24. čl. ZDSS ponovno odločiti o tožnikovem tožbenem zahtevku.