Jedro

Do odmere komunalnega prispevka med drugim pride zaradi naknadne priključitve objekta na obstoječo komunalno opremo, za kar gre v konkretnem primeru.

Tožničin nezahteven objekt se lahko priljuči na javni vodovod šele po izgradnji sistema odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje ta tovstne objektne reje živali. Objekt se ne more priključiti na javni vodovod, preden se ne uredi pozicija odvodnjavanja in čoščenja odpadne vode.

Pozicija odvodnjavanja in čiščenja mora biti razvidna iz gradbenega dovoljenja, ki ga tožnica ni uskladila oziroma dopolnila. Ker gre za večje dostopanje od gradbenega dovoljenja, bi se moralo pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Občinska uprava Mestne občine Velenje d. o. o. je 25. 10. 2021 izdala odločbo, s katero je tožnici kot investitorki zavrnila zahtevek za odmero komunalnega prispevka za priključitev nezahtevnega objekta - stavbe za rejo živali na zemljišču z ID znakom parcela ... 819/1 na javno vodovodno omrežje.

2.V obrazložitvi je navedla, da je tožnica 24. 5. 2021 podala vlogo za odmero komunalnega prispevka za priključitev nezahtevnega objekta - stavbe za rejo živali, na javno vodovodno omrežje. Organ je pregledal dokumentacijo, ki je bila priložena k vlogi in ugotovil, da je v izdanem gradbenem dovoljenju za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-108/2021-1 z dne 23. 3. 2021 navedeno, da objekt ne bo priključen na novo komunalno opremo. Posledično temu tožnica ni bila zavezanka za plačilo komunalnega prispevka skladno z drugim odstavkom 220. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2). Po dveh mesecih od pridobitve gradbenega dovoljenja je tožnica podala vlogo za priključitev nezahtevnega objekta na vodovod in organ je ugotovil, da je le-ta nepopolna.

3.Drugi odstavek 18. člena Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Velenje d. o. o. (Uradni vestnik MO Velenje, št. 7/20; v nadaljevanju Odlok) določa, kdaj se šteje vloga za popolno (med drugim se zahteva tudi priložena pozitivna mnenja oziroma soglasja vseh pristojnih mnenjedajalcev v zvezi s priključevanjem na komunalno opremo). Ker tožnica k vlogi ni priložila pozitivnega mnenja oz. soglasja pristojnega mnenjedajalca v zvezi s priključevanjem nezahtevnega objekta na vodovodno omrežje, je organ pozval pristojnega upravljavca (A., d. o. o.), da se opredeli do možnosti izvedbe priključitve nezahtevnega objekta - stavbe za rejo živali na vodovodno omrežje. Upravljavec je dne 31. 5. 2021 odgovoril, da je priključitev na vodovod možna, ter da v bližini ni kanalizacije v upravljanju upravljavca (elektronska pošta B. B. z dne 31. 5. 2021). Naknadno je upravljavec komunalnih vodov 13. 8. 2021 še obvestil organ, da je za gradnjo tožničinega objekta izdal mnenje za vodovod in kanalizacijo št. 105807/11/21 - BN - 12598 z dne 25. 2. 2021, zaradi bližine vodovoda in kanalizacije, ter da priključitev objekta na komunalno infrastrukturo ni bila predmet izdanih mnenj. Je pa upravljavec tožnici dne 12. 4. 2021 izdal soglasje za začasni priključek na javni vodovod. Ponovno je upravljavec izjavil, da je priključitev obravnavanega nezahtevnega objekta na javni vodovodni sistem mogoča, vendar možna šele po izgradnji sistema odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode, v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje za tovrstne objekte reje živali in da se objekt ne more priključiti na javni vodovod v upravljanju A., d. o. o. preden se ne uredi pozicija odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode.

4.Na podlagi tega je organ, ob upoštevanju drugega odstavka 18. člena Odloka, pozval tožnico, da dopolni svojo vlogo s soglasjem za priključitev objekta na vodovodno omrežje. Soglasja za začasni priključek na javno vodovodno omrežje, organ prve stopnje ni upošteval kot dopolnitev vloge za odmero komunalnega prispevka. Tožnica je organu prve stopnje odgovorila, da je bila njena vloga popolna, torej da je priložila vse potrebne dokumente za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka za priključitev nezahtevnega objekta - stavbe za rejo živali na javno vodovodno omrežje in predlagala organu prve stopnje, naj izda odločbo.

5.Pritožbo tožnice je zavrnila toženka. Pojasnjuje, da je organ prve stopnje pravilno ugotovil dejansko stanje in sicer, da nastopi obveznost plačila komunalnega prispevka ob izvedbi stalnega priključka objekta na vodovodno omrežje skladno s tretjim odstavkom 217. člena ZUreP-2, ki določa, da se komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme odmeri, kadar se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oz. prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme. Odmera komunalnega prispevka nastopi pred izvedbo stalnega priključka na javni vodovod skladno z določili petega odstavka 27. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo za območje Mestne občine Velenje d. o. o., ki določa, da je izvajalec gospodarske javne službe dolžan izvesti stalen priključek na javni vodovod najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca vodovoda. Pritrjuje stališču, da se tožničin nezahteven objekt lahko priključi na javni vodovod, vendar šele po izgradnji sistema odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje za tovrstne objekte reje živali in da se objekt ne more priključiti na javni vodovod v upravljanju A., d. o. o. preden se ne uredi pozicija odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode. Pozicija odvodnjavanja in čiščenja pa mora biti razvidna iz gradbenega dovoljenja, ki ga tožnica ni uskladila oz. dopolnila.

6.Organ druge stopnje je pri odločitvi upošteval določbe Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), in sicer, da so dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja in potrjene dokumentacije, če je odstopanje takšno, da (med drugim) ne vpliva na mnenja pristojnih organov in njihove pogoje, določene v gradbenem dovoljenju, in je skladno s predpisi s področja mnenjedajalca (66. člen GZ). V tožničinem primeru gre za večje odstopanje od gradbenega dovoljenja, zato bi po mnenju organa druge stopnje, tožnica kot investitorka morala pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje.

7.Občinski upravni organ izda odmero odločbo v zakonsko določenem roku od popolne vloge za izdajo odločbe o komunalnem prispevku. Popolna vloga je tista, ki je podpisana s strani zavezanca, ko so priložena pozitivna mnenja oz. soglasja vseh pristojnih mnenjedajalcev v zvezi s priključevanjem na komunalno opremo (v konkretnem primeru soglasja izvajalca gospodarske javne službe A., d. o. o.) in ko je priložen tisti del dokumentacije, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. V tožničinem primeru je bila le-ta pozvana, da dopolni vlogo s soglasjem za priključitev objekta na vodovodno omrežje. Ker tega ni storila, je organ prve stopnje odločil na podlagi dokumentacije, s katero je razpolagal in izdal pravilno odločitev.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

8.Tožnica v tožbi opozarja, da je v izpodbijanih odločbah toženka nepravilno uporabila materialno pravo, nepravilno ugotovila dejansko stanje in kršila pravila postopka ter predlaga sodišču, da tožbi ugodi in odpravi odločbo toženke in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, prav tako priglaša stroške.

9.Poudarja, da je iz odgovora pristojnega mnenjodajalca z dne 31. 5. 2021 razvidno, da je A., d. o. o. dalo tožnici pozitivno mnenje za izvedbo priključka na vodovodno omrežje. Iz zahtevka tožnice za izdajo odločbe odmeri komunalnega prispevka pa izhaja, da je tožnica za odvajanje odpadnih voda navedla malo komunalno čistilno napravo ter za njo predložila ustrezno dokumentacijo, torej je vložila popolno vlogo. Navaja pravno podlago za naknadno priključitev objekta na javni vodovod, ki je brez dvoma možen, in sicer Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Meni, da je v konkretni zadevi dejansko stanje bilo pomanjkljivo ugotovljeno, zato izpodbijani odločbi sploh ni mogoče presoditi. V 23. členu Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je namreč ena od oblik odvajanja določena tudi mala komunalna čistilna naprava za katero je tožnica v vlogi navedla kot obliko odvajalne komunalne vode in za katero je od mnenjedajalcev tudi zahtevala mnenje oz. soglasje. Iz izjave tožnice z dne 24. 9. 2021, ki jo je ta predložila svoji zahtevi tudi izhaja, da je svojo zahtevo dodatno obrazložila, in sicer da na parceli 819/1 k.o. ... ne bo redila domačih živali za katere bi bilo potrebno gnojišče, temveč bodo v objektu samo sanitarije za oskrbnike, za katerega potrebuje samo malo komunalno čistilno napravo, vendar se s tem ni ukvarjal ne mnenjedajalec ne upravni organ.

10.Za svojo odločitev upravni organ ni imel ne pravne ne dejanske podlage, saj nista utemeljila zakaj je pogoj za izdajo pozitivnega mnenja za priključitev na vodovod tudi istočasna priključitev na javno kanalizacijo, saj takšne določbe ne vsebuje nobeden predpis. Tožnica meni, da bi toženka morala tožnico pozvati, da se opredeli tudi glede male čistilne naprave in nato po vsebini presodi njeno mnenje kot mnenje mnenjedajalca. Organ bi moral postopati po 40. členu GZ v katerem je v tretjem odstavku določeno, da v primeru nejasnih mnenj ali mnenj, ki nimajo ustrezne pravne podlage, upravni organ izvede usklajevalni postopek in če uskladitev ni dosežena, lahko upravni organ sam odloči.

11.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in vztraja, da tožnica glede na zahtevo iz 18. člena Odloka ni predložila pozitivnih mnenj mnenjodajalcev. Poudarja, da se toženka ni opredeljevala do istočasne priključevanje na javno kanalizacijo ali do drugega načina odvodnjavanja, saj to ni v pristojnosti toženke, ampak jo je pozvala na dopolnitev soglasja in pristojnega mnenjedajalca, v konkretnem primeru A., d. o. o., za priključitev objekta na vodovodno omrežje, česar pa tožnica ni storila in zaradi česar organ ni mogel sprejeti drugačne odločitve. Opozarja, da tožnica ni podala vloge za izdajo soglasja za priključitev objekta na malo komunalno čistilno napravo. Zato ni jasno, zakaj bi se morala do tega vprašanja, glede katerega sploh ni postavljen zahtevek, toženka opredeliti. Dalje opozarja, da je občinski organ pristojen za komunalni prispevek opravičen zgolj do presoje ali položaj mnenja soglasna ali projektni pogoji podpirajo tožničin zahtevek za izdajo odločbe o komunalnem prispevku in te presoje nobeden od priloženih dokumentov ni prestal, saj je tožnica vlogi za izdajo odločbe o komunalnem prispevku najprej priložila projektne pogoje za vodovod za stanovanjsko hišo (za nezahtevni objekt za rejo živali) in projektne pogoje za odvajanje komunalne vode v malo komunalno čistilno napravo za stanovanjsko hišo (in ne za komunalne odpadne vode v malo komunalno čistilno napravo za nezahtevni objekt za rejo živali).

12.V nadaljnjih vlogah tožnica vztraja pri podanih navedbah ter poudarja, da ni sprejemljivo, da objekt ni mogoče priključiti na javni vodovod, ker občina še ni na tem območju zgradila javne kanalizacije, zakonodaja v takih primerih je vedno imela alternative, in sicer najprej greznico v novejšem obdobju pa male čistilne naprave. Opozarja tudi na ugotovitve upravne inšpekcije zaradi nepravočasne izdaje odločbe.

13.Toženka v nadaljnjih vlogah vztraja pri dosedanjih navedbah v zvezi z ugotovitvami upravne inšpekcije pa meni, da so te nerelevantne za odločitev v tem sporu.

K I. točki izreka

14.Tožba ni utemeljena.

15.Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena in z razlogi, s katerimi je pritožbeni organ zavrnil pritožbene ugovore, zato se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje in jih ne ponavlja.

16.V skladu z 217. člena ZUreP-2, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek). Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja na območju celotne občine (drugi odstavek). Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme (tretji odstavek). Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se določi na podlagi podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (četrti odstavek). S plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je zavezancu zagotovljena možnost priključitve na obstoječo komunalno opremo oziroma možnost njene uporabe (peti odstavek). Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo poravnani vsi stroški priključevanja objekta na obstoječo komunalno opremo v razmerju do občine, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti (šesti odstavek).

17.V 218. členu ZUreP-2 so navedene podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo sprejme občinski svet z odlokom (tretji odstavek).

18.Iz citirane določbe 218. člena ZUreP-2 tako izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takšnega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (ki velja od dne 30. 3. 2019).

19.Do odmere komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo namreč pride zaradi graditve objekta, legalizacije objekta, izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča ali naknadne priključitve objekta na obstoječo komunalno opremo, za kar gre v konkretnem primeru (drugi odstavek 220. člena ZUreP-2). Za odločitev o odmeri komunalnega prispevka je torej pomembno, ali ima zavezanec možnost priključitve na javno komunalno opremo. Obveznost priklopa na javno komunalno omrežje je zakonska obveznost za izpolnjevanje katere mora skrbeti občina.

20.Omeniti je še določbo 226. člena ZUreP-2, ki v tretjem odstavku določa, da se komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača za gradnjo nezahtevnih objektov, ki nimajo samostojnih priključkov na komunalno opremo in se gradijo kot pomožni objekti ter tako dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta.

21.Neposredna pravna podlaga za naknadno priključitev po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja je Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, ki v 29. členu določa, da občina odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve objekta ali zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. Dalje je v 11. členu Uredbe o oskrbi s pitno vodo določeno, da objektov, za katere odvodnjavanje in čiščenje komunalne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod. Predpis, ki določa odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode pa je Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki v 23. členu¹ določa kot eno od oblik odvajanja tudi malo komunalno čistilno napravo.

22.Uredba o oskrbi s pitno vodo daje možnosti priključitve veže na odvajanje in čiščenje komunalne vode, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (prvi odstavek 11. člena). Obveznost priklopa na vodovodno omrežje torej smiselno vsebuje tudi ureditev odvajanja odpadne vode, vendar pa ta obveznost ne pomeni nove obveznosti, ki bi jo uredba določala samostojno, saj zavezancu zgolj nalaga, da mora odvajanje vode urediti v skladu s področnimi predpisi.

23.Med strankama ni sporno, da je tožnica k vlogi za odmero komunalnega prispevka za priključitev nezahtevnega objekta - stavbe za rejo živali, na nepremičnini z ID znakom parcela ... 819/1, na javno vodovodno omrežje, predložila dokumentacijo, in sicer med drugim gradbeno dovoljenje in projektne pogoje za vodovod za stanovanjsko hišo v C. in projektne pogoje za odvajanje komunalne odpadne vode v malo komunalno čistilno napravo za stanovanjsko hišo v C. Sporno nadalje ni, da je v izdanem gradbenem dovoljenju za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-108/2021-1 z dne 23. 3. 2021 navedeno, da objekt ne bo priključen na novo komunalno opremo. Sporno ni, da tožnica ni bila zavezanka za plačilo komunalnega prispevka skladno z drugim odstavkom 220. člena ZUreP-2, da pa je po dveh mesecih od pridobitve gradbenega dovoljenja podala vlogo za priključitev nezahtevnega objekta na vodovod.

24.Glede na takšno situacijo v zadevi ne gre spregledati določbe GZ² , ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja ter v času izdaje izpodbijane odločbe dne 25. 10. 2021.

25.GZ glede sprememb gradbenega dovoljenja zaradi večjih odstopanj od gradbenega dovoljenja v 67. členu določa, da če gre za odstopanja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora investitor pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje, razen če se s temi odstopanji v samem bistvu spremenita objekt in njegova namembnost. V tem primeru je treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje (prvi odstavek). Drugi odstavek pa pravi, da mora biti zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja vložena v času veljavnosti gradbenega dovoljenja, vendar najpozneje v desetih letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Investitor zahtevi priloži dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjeno s spremembami ali novo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, če so spremembe tolikšne, da je treba zaradi večje preglednosti izdelati novo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in druge potrebne listine.

26.66. člen GZ, na katerega pa napotuje 67. člen, ureja dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, pri čemer pa v 4. alineji prvega odstavka določa, če so pri izvajanju gradnje v času veljavnosti gradbenega dovoljenja dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja in potrjene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je odstopanje takšno, da ne vpliva na mnenja pristojnih organov in njihove pogoje, določene v gradbenem dovoljenju, in je skladno s predpisi s področja mnenjedajalca.

27.O tem, ali bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta (in s tem izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja), namreč v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja odloča pristojni organ za gradbene zadeve (tretji, četrti, in sedmi odstavek 31. člena GZ, 40. člen GZ), in tudi avtonomno določa, kaj vključuje minimalna komunalna oskrba in kakšna dokazila mora investitor v zvezi s to oskrbo predložiti. Veljavna pravna ureditev torej ne daje podlage, da bi se o vprašanjih, ki se nanašajo na komunalno oskrbo konkretnega objekta, odločalo v postopku za odmero komunalnega prispevka.

28.Dodati je še, da je tudi toženka kot občina zavezana k spoštovanju predpisov in da navedba tožnice glede 67. člena Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Velenje na zgornje obveznosti investitorja v ničemer ne vpliva.

29.Sodišče v zadevi ugotavlja, da toženka v izpodbijanih odločbah pravilno ugotavlja, da tožnica k vlogi za odmero komunalnega prispevka ni priložila pozitivnega mnenja oz. soglasja pristojnega mnenjedajalca v zvezi s priključevanjem nezahtevnega objekta na vodovodno omrežje, čeprav jo je organ k temu pozval, prav tako pa je organ sam pozval pristojnega upravljavca (A., d.o.o.), da se opredeli do možnosti izvedbe priključitve nezahtevnega objekta - stavbe za rejo živali na vodovodno omrežje. Upravljavec je dne 31. 5. 2021 odgovoril, da je priključitev na vodovod možna, ter da v bližini ni kanalizacije v upravljanju upravljavca (elektronska pošta B. B. z dne 31.5. 2021). Naknadno je upravljavec komunalnih vodov dne 13. 8. 2021 še obvestil organ, da je za gradnjo tožničinega objekta izdal mnenje za vodovod in kanalizacijo št. 105807/11/21 - BN - 12598 z dne 25. 2. 2021, zaradi bližine vodovoda in kanalizacije, ter da priključitev objekta na komunalno infrastrukturo ni bila predmet izdanih mnenj. Je pa upravljavec tožnici dne 12. 4. 2021 izdal soglasje za začasni priključek na javni vodovod. Ponovno je upravljavec izjavil, da je priključitev obravnavanega nezahtevnega objekta na javni vodovodni sistem mogoča, vendar možna šele po izgradnji sistema odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode, v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje za tovrstne objekte reje živali in da se objekt ne more priključiti na javni vodovod v upravljanju A., d. o. o. preden se ne uredi pozicija odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode.

30.Tožnica je bila tekom postopka dvakrat seznanjena s potekom dokazovanja ter pozvana k dopolnitvi vloge s soglasjem za priključitev objekta na vodovodno omrežje, prav tako je bila seznanjena in pozvana k dopolnitvi gradbenega dovoljenja.

31.Sodišče se po vsem navedenem strinja z razlogi toženke, da se tožničin nezahteven objekt lahko priključi na javni vodovod, vendar šele po izgradnji sistema odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje za tovrstne objekte reje živali in da se objekt ne more priključiti na javni vodovod v upravljanju A., d. o. o. preden se ne uredi pozicija odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode. Pozicija odvodnjavanja in čiščenja pa mora biti razvidna iz gradbenega dovoljenja, ki ga tožnica ni uskladila oz. dopolnila. Toženka je pravilno ugotovila, da gre v primeru tožnice za večje odstopanje od gradbenega dovoljenja, zato bi se moralo pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje. Da pa se tega zaveda tudi tožnica, pa je razvidno iz njenih tožbenih navedb, ko opozarja na dejstvo, da bi moral biti v zadevi uporabljen usklajevalni postopek po 40. členu GZ, ki pa se izvede v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

32.Zavrniti je tožbeni očitek, da toženka ni imela pravne in dejanske podlage za odločitev, da se tožničin objekt ne more priključiti na javni vodovod v upravljanju A., d. o. o., preden se ne uredi pozicija odvodnavanja in čiščenja odpadne vode. Da je takšna zahteva zakonodaje, je jasno razvidno iz citiranih odločb zgoraj, to je tudi v svojem mnenju jasno povedal mnenjodajalec, prav tako pravno podlago za to navaja tožnica sama v tožbi.

33.Glede na uporabljeno pravno podlago je nerelevantno razglabljanje o tem, kaj je tožnica priložila k vlogi za odmero komunalnega prispevka (torej pogoje za odvodnjavanje z malo komunalno čistilno napravo glede stanovanjske hiše). Ugotovitve upravne inšpekcije glede kršitve rokov v postopku pa na samo vsebino izpodbijane odločbe ne vplivajo.

34.Po vsem navedenem sodišče ugotavlja, da so tožbeni očitki neutemeljeni. Izpodbijana odločba upravnega organa je pravilna in zakonita prav tako je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen. Sodišče v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Po navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

35.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj sta se obe stranki tej pravici izrecno odpovedali. Sodišče je zato skladno s 5. alinejo 59. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločilo na podlagi listin in pisnih vlog strank in pisnih dokazov.

K II. točki izreka:

36.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Tožnica je zahtevala povrnitev stroškov upravnega spora, zato je sodišče v skladu s citiranim določim odločilo, da jih trpi sama.

-------------------------------

123. člen navedene Uredbe med drugim določa (1) Iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za gradnjo objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, mora biti razvidno, da je za komunalno odpadno vodo zagotovljena priključitev na javno kanalizacijo, čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici v skladu s to uredbo.

2Uradni list RS, št. 61/17, 72/17-popr. in 65/20. GZ je začel veljati 17. 11. 2017 do 30. 12. 2021, uporabljal pa se je od 1. 6. 2018 do 31. 5. 2022.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o urejanju prostora (2017) - ZUreP-2 - člen 217, 218, 220, 226

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 67

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) - člen 11, 29

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.