Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čeprav je spor izviral iz dejavnosti obrti fizične osebe, je v sporu legitimirana kot pravdna stranka le fizična oseba
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba v izpodbijanem delu (2. točka in 5. točka izreka) ter sklep (1. točka izreka) sodišča prve stopnje potrdita.
Sodišče prve stopnje je odločilo: "1. Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti tožene stranke, se nadaljuje z dnem 27.5.1998 z njeno pravno naslednico A. Č.-P. s.p., Ljubljana.
2. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani , opr. št. ... z dne ... ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 15.406,00 SIT in za zakonite zamudne obresti od zneska 43.050,00 SIT od 21.6.1995 do 10.7.1995 in od zneska 15.406,00 za čas od 16.3.1996 do plačila in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 6.910,00 SIT.
3. Navedeni sklep o izvršbi se razveljavi v 1. točki izreka za zakonite zamudne obresti od zneska 43.050,00 SIT od 11.7.1995 do 15.3.1996 in v 3. točki izreka za znesek 2.200,00 SIT in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.
4. Navedeni sklep o izvršbi se zaradi umika tožbe razveljavi v 1. točki izreka za znesek 27.644,00 SIT.
5. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti nadaljne pravdne stroške v višini 32.058,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo." Zoper sodbo v obsodilnem delu (2. in 5. točko izreka) in sklep o nadaljevanju postopka (1. točka izreka) se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP/77. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno nadaljevalo pravdni postopek proti A. Č.-P. s.p., saj ni pravna naslednica prvotno tožene stranke Pizzerija bar Č. - lastnik T. Č.. Med obrtjo prvotno tožene stranke in dejavnostjo sedanje tožene stranke ni nobenega pravnega nasledstva. Prvotno tožena stranka je delovala kot obrtnik. Obrt pa preneha s smrtjo nosilca obrti in obrtnega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo določbe Zakona o dedovanju. Dediča po pok. T. Č. sta A. Č. in M.Č.. Po določbi 142. člena Zakona o dedovanju pa odgovarjata solidarno za zapustnikove dolgove in sicer do višine vrednosti dednega deleža. Ker je tožena stranka uperila tožbo zoper A. Č. kot samostojno podjetnico, le-ta ni pasivno legitimirana. Po oceni pritožbe je nepravilna tudi odločitev o pravdnih stroških, saj ni upoštevalo njegovih stroškov ugovora. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Glede pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka (1. točka izreka). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila prvotno tožena stranka fizična oseba T. Č. Okoliščina, da je spor izviral iz dejavnosti njegove obrti ne vpliva na njegovo pravdno sposobnost, kot fizične osebe (7. odst. 1. člena ZGD). Zato je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo 1. točke 212. člena ZPP/77 prekinilo postopek, ko je ugotovilo, da je T.Č. umrl. Postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke pa se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzame. Tožeča stranka je z vlogo z dne 9.12.1998 predlagala, da se postopek nadaljuje z dedinjo tožene stranke A. Č.-P.. Ker iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I D ... z dne ... izhaja, da je A. Č.-P. dejansko ena od dedičev, je sodišče prve stopnje pravilno nadaljevalo postopek proti njej. Pri tem ni pomembno, da jo je sodišče označilo kot samostojno podjetnico, saj gre za A. P.-Č. kot fizično osebo. Zato so zmotne drugačne pritožbene navedbe. Tudi dejstvo, da je A. Č.-P. le ena od dedinj zapuščine prvotno tožene stranke ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj po določbi 3. odst. 142. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami) več dedičev nerazdelno odgovarja za zapustnikove dolgove. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 380. člena ZPP). Glede pritožbe zoper sodbo (2. in 5. točka izreka). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni navedla nobenih konkretnih razlogov zoper izpodbijani del sodbe. Zato je sodbo v tem delu preizkusilo le v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev o nadalnjih pravdnih stroških pravilna. Dejstvo je, da so bili stroški ugovora tožene stranke potrebni v delu, ki se nanaša na umaknjeni del tožbe, vendar pa le-ti ne bi bili nič manjši, glede na določbe zakona o sodnih taksah in odvetniško tarifo tudi če bi bila tožba vložena le za del, s katerim je tožeča stranka uspela (15.406,00 SIT). Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (368. člen ZPP/77).