Jedro

Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, dokler obstaja, in sicer tako kot se ta glasi in ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Iz upravnih spisov pa je razvidno, da tožnica ni podala razlogov po 55. členu ZIZ, ki bi lahko preprečevali izvršbo oz. ni izkazala dejstev in okoliščin, ki preprečujejo izvršbo in zaradi katerih bi bilo v skladu z navedeno določbo ZIZ predmetnemu sklepu o izvršbi mogoče z uspehom ugovarjati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani – v nadaljevanju Organ za BPP, na podlagi 2., 12., 24., 31., 33. in 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila prošnjo tožnice z dne 9. 2. 2012 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Litiji In 5/2012 in v zemljiškoknjižnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki Dn 15264/2012. Izvršilni naslov je v konkretnem primeru pravnomočno izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 1685/2007 z dne 21. 4. 2010 ter pravnomočen izvršljiv sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2545/2007 z dne 4. 6. 2010. Sklicuje se na 17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Iz prošnje ne izhaja, da bi tožnica podala ugovorni razlog po 55. členu ZIZ, na katerega se tožena stranka nanj sklicuje, ki bi preprečeval izvršbo. Po mnenju tožene stranke bi z ugovorom tožnica zavlekla izvršilni postopek, ugovor pa ne bi v ničemer spremenil izvršilnega naslova in bi v vsakem primeru prišlo do njegove realizacije, zato vložitev ugovora v predmetnem izvršilnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno vlagati.

2. Glede zemljiškoknjižnega postopku tožena stranka navaja, da je s sklepom Dn 15264/2012 Okrajnega sodišča v Škofji Loki sodišče odločilo, da se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Litiji In 5/2012 pri nepremičninah, kot so tam navedene, pri lastninskem deležu tožnice, dovoli zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke v korist upnika Republika Slovenija za denarno terjatev v znesku 8.956,88 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka se sklicuje na določbe 86., 87. in 124. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki jih citira ter navaja, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisa v zemljiški knjigi ter ne more presojati pravilnosti sklepa o izvršbi in njegove pravnomočnosti. Pritožba zoper takšen sklep ni smiselna in ni verjetno pričakovati, da bi tožnica z njo uspela, zato je ni razumno vlagati. Finančni pogoj za dodelitev BPP mora biti podan kumulativno, vendar ga tožena stranka ob neobstoju vsebinskega pogoja, finančnega niti ni presojala.

3. Tožnica je vložila tožbo, v kateri navaja, da gre za kršitev temeljnih človekovih pravic in ustavnih pravic ter kršitev načela sorazmernosti. Navaja, da je bil sklep o izvršbi izdan na predlog državnega pravobranilstva za plačilo sodnih stroškov. Glede očitka, da ni razvidno, da bi tožnica podala ugovorni razlog po 55. členu ZIZ, navaja, da je vložila prošnjo za BPP, da bi lahko po odvetniku uveljavljala ugovorne razloge, kot jih določa ZIZ. Sklep o izvršbi se nanaša na rubež in prodajo nepremičnin v velikosti 10 ha in hišo, staro 10 let, za terjatev vredno manj kot 10.000,00 EUR na nepremičnini vredni 170.000,00 EUR na Okrajnem sodišču v Litiji po sodnici A.A. V laični pritožbi je podala ugovorni razlog po 55. členu ZIZ, sklicujoč se smiselno na 12. točko, saj obveznost plačila sodnih taks ni prešla na tožečo stranko, kar izkazuje listina, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi. Pomembno je dejstvo, da je tožnica zaprosila za BPP v postopku izvršbe na prvi in drugi stopnji. Sklep dovoljuje prodajo nepremičnine, v kateri biva tožnica s sinom, ter bi njune koristi lahko zavaroval odvetnik v postopku izvršbe. Nenazadnje je tožnica upnica, ki ima pred Okrajnim sodiščem odprte tri izvršilna postopke, ki jih navaja, ki bi jih lahko v skladu z 31. členom ZIZ predložila sodišču. Napačna je trditev, da bi tožnica le zavlekla postopek, saj bi z odobritvijo BPP lahko v postopku sodelovala in preprečila prodajo hiše in posesti za drobiž na javni dražbi, ob tem, da ima tožnica kot upnica v izvršilnih postopkih sodbe in sklepe, ki so vsi izvršljivi, za več kot 50.000,00 EUR in kljub pozivom tožnice izvršitelju, naj nadaljuje z rubežem, je le-ta še vedno v nezakonitem mirovanju. Meni, da je razumno vlagati pravna sredstva v tem postopku ter so predpostavka za zakonitost postopkov in ne gre za zavlačevanje. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (prav odpravi).

4. Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Tožena stranka se sklicuje na pravilne določbe ZBPP, ki jih tudi pravilno uporabi in sicer 24. člen, po katerem se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovati izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali med drugim, če je pričakovanje in zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Gre za vsebinski pogoj, ki se nanaša na verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka je pojasnila, da je zadeva očitno nerazumna in sodišče se z njeno oceno strinja. Tudi po mnenju sodišča tožnica nima izkazanih možnosti za uspeh z vložitvijo ugovorov v izvršilnem in zemljiškoknjižnem postopku, kot sta navedena.

7. Kot pravilno ugotavlja tožena stranka, ko se sklicuje na 17. člen ZIZ, je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, dokler obstaja, in sicer tako kot se ta glasi in ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Iz upravnih spisov pa je razvidno, da tožnica ni podala razlogov po 55. členu ZIZ, ki bi lahko preprečevali izvršbo oz. tožnica ni izkazala dejstev in okoliščin, ki preprečujejo izvršbo in zaradi katerih bi bilo v skladu z navedeno določbo ZIZ predmetnemu sklepu o izvršbi mogoče z uspehom ugovarjati. S to dokazno oceno tožene stranke se strinja tudi sodišče, tožnica pa tudi v tožbi ne navede ničesar novega, zato je zaključek prvostopenjskega organa, da za vložitev ugovora v konkretnem izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Litiji In 5/2012, tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh in ga zato ni razumno vlagati, pravilen. Slednje pa je razlog po 24. členu ZBPP za neodobritev BPP.

8. Tožena stranka je opravila pravilno presojo tudi glede (ne)izpolnjevanja pogoja po 24. členu ZBPP v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki Dn 15264/2012. Po ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi in njegove pravnomočnosti samo ne more presojati. Tožena stranka se sklicuje na pravilne določbe ZZK-1 (86. člen, 87. člen in 124. člen). Tudi po mnenju sodišča na navedeni pravni podlagi ni mogoče pričakovati, da bi tožnica uspela z ugovorom zoper sklep o zaznambi izvršbe, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče izdalo po uradni dolžnosti v skladu z načelom formalnosti postopka (124. člen ZZK-1). Zato gre tudi po mnenju sodišča v obravnavani zadevi BPP za očitno nerazumno zadevo v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP in neizpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki mora biti izpolnjen skupaj kumulativno s finančnim pogojem. Slednjega tožena stranka, glede na neizpolnjevanje objektivnega pogoja, tako kot v obravnavanem primeru, niti ni bila dolžna ugotavljati, saj ne more vplivati na drugačno odločitev o tožničini vlogi za priznanje BPP.

9. Očitek tožnice, da ima kot upnica v izvršilnih postopkih pred Okrajnim sodiščem v Kamniku pravnomočne sodbe in sklepe o izvršbi v navedeni višini, katerih postopki pa so v mirovanju, za katerega navaja, da je nezakonito, pa na samo odločitev v konkretni zadevi nima vpliva in se sodišče do tega posebej ni izreklo.

10. Sodišče je po povedanem tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit ter da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena. Sodišče tudi ni našlo kršitev ustavnih pravic in EKČP niti načela nesorazmernosti. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 59. člena ZUS-1.