Jedro

Glede na to, da bi zatrjevano dejstvo plačane kupnine lahko imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazalo za resnično in da je dolžnikove navedbe v zvezi z dokazi moč razumeti kot predlog za izvedbo dokaza z listinami, ki se nahajajo pri tretji osebi, je ugovor obrazložen.

Izrek

1. Pritožbi dolžnika se ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika se pridrži za končno odločbo.

2. Pritožba upnika se zavrže. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 12.04.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper izdani sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da ni več pasivno legitimiran, saj je bil izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov. Kot dokaz je predlagal poizvedbe pri upravni enoti Bežigrad. Nadalje je navedel, da je zahtevek tudi po višini neutemeljen, saj je upniku na račun kupnine predal 4 osebna vozila R 19, stara 2 leti, vsako v vrednosti 6.000,00 DEM, poleg tega pa mu je v prvem letu z nakazili izplačal praktično cel preostanek kupnine.

Vsa dokazila o plačilih in izročitvi vozil pa mora pribaviti pri službi, ki je zanj opravljala računovodske storitve, zato je sodišče prosil, da mu odobri dodaten rok. Navedel je tudi, da so vozila, ki naj bi bila zarubljena, že zarubljena v davčnem postopku.

Navedeni sklep o izvršbi pa je s pravočasno pritožbo, iz razloga absolutne kršitve postopka in napačne uporabe materialnega prava, izpodbijal tudi upnik. Navedel je, da je sodišče v nasprotju z njegovim predlogom na prvem mestu dovolilo izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri banki in ne na dolžnikovih premičninah, zlasti treh osebnih avtomobilih ter da ni odločilo o tem, da se v evidenci motornih vozil in prometnih dovoljenj rubež vozil zaznamuje v skladu z 81. členom ZIZ in določbami Zakona o varnosti cestnega prometa.

Sodišču prve stopnje je nadalje očital, da ni odločilo o njegovem predlogu, da se izvršba opravi hkrati z vsemi predlaganimi sredstvi izvršbe. Ker zavrnilnega dela sklepa sodišče ni obrazložilo, je po upnikovem mnenju kršilo 4. odst. 44. člena ZIZ in zagrešilo kršitev postopka po 13. točki 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ, poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Upnik je predlog za izvršbo vložil 08.12.1998, iz dopisa Ministrstva za finance, Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana, z dne 05.02.1999 (list. št. 10) pa izhaja, da je dolžnik prenehal poslovati kot samostojni podjetnik dne 10.12.1998. Vendar dolžnik v pritožbi neutemeljeno trdi, da je z izbrisom iz registra samostojnih podjetnikov, prišlo tudi do prenehanja dolžnika kot stranke izvršilnega postopka. Samostojni podjetnik je namreč v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju - ZGD) fizična oseba (7. odst. 1. člena ZGD), zato sodišče druge stopnje zaključuje, da zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti kot samostojni podjetnik, dolžnik "ni prenehal obstajati".

Sodišče druge stopnje je nato preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak po 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen. Dolžnik v ugovoru zatrjuje, da je znesek kupnine v celoti poravnal z nakazili in izročitvijo štirih avtomobilov. V zvezi z dokazi pa je pojasnil, da se dokazila o plačilih in izročitvi avtomobilov nahajajo pri službi, ki je zanj (za s.p.) opravljala računovodske storitve. Glede na to, da bi zatrjevano dejstvo plačane kupnine lahko imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazalo za resnično in da je dolžnikove navedbe v zvezi z dokazi moč razumeti kot predlog za izvedbo dokaza z listinami, ki se nahajajo pri tretji osebi, je ugovor obrazložen. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor utemeljen.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo, ter v skladu s 3. točko 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču. O pritožbenih stroških dolžnika bo na podlagi 3. odst. 166. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ odločeno s končno odločbo.

Pritožba upnika se zavrže. Zaradi ugotovitve, da je dolžnikova pritožba utemeljena (1. točka izreka tega sklepa) je sodišče druge stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki izreka, to je v delu s katerim je bila predlagana izvršba dovoljena (2. odst. 62. člena ZIZ). Glede na to, da upnik v pritožbi napada prav razveljavljeni del sklepa o izvršbi je bilo potrebno njegovo pritožbo zavreči, saj je zaradi odločitve pod točko 1 izreka tega sklepa postala brezpredmetna.

Izrek o upnikovih pritožbenih stroških pa temelji na 1. odst. 166. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da je bilo potrebno njegovo pritožbo zavreči, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP/77 v zvezi s 381. členom ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).