Jedro

Javni razpis je predvideval naknadno pozivanje k predložiti dokazil glede izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih (ne pa tehničnih) pogojev, in sicer v primeru, ko so se ponudniki sami odločili, da bodo ob oddaji ponudbe podali le izjavo, dokazila pa naknadno po pozivu koncedenta. To je razvidno tako iz javnega razpisa kot tudi iz formulacije na sami izjavi, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 0144-12/2011-53 z dne 16. 12. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki vrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se ponudba tožeče stranke zavrže. V obrazložitvi navaja, da je bil dne 24. 11. 2011 na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavljen koncesijski akt za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela, dne 28. 11. 2011 pa spremembe koncesijskega akta. Na podlagi koncesijskega akta je bil v Uradnem listu RS, št. 100/11 objavljen Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela (Javni razpis). Na podlagi Javnega razpisa je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Maribor izdala sklep in odločbo št. 0144-12/2011-32 z dne 26. 3. 2012 o podelitvi koncesije za opravljanje storitev za trg dela, s katero je koncesijo za opravljanje storitev za trg dela za navedeno krajevno območje podelila ponudniku A. d.o.o. … in odločila, da se druga koncesija za opravljanje storitev za trg dela za navedeno krajevno območje ne podeli. Hkrati je s sklepom zavrgla tudi ponudbo ponudnikov, ki so podali ponudbe za navedeno krajevno območje, me drugim tudi ponudbo tožeče stranke. Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru je s sodbo opr. št. II U 202/2012-14 z dne 6. 11. 2013 sklep tožene stranke v delu, ki se nanaša na tožečo stranko vrnilo koncendentu v ponovni postopek zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa, ker naj tožeča stranka ne bi izpolnjevala prostorskega pogoja iz točke 3.1c Javnega razpisa, ki je določen v 11. členu Pravilnika o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev (Pravilnik o standardih in normativih), saj učilnice naj ne bi bile opremljene z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo.

Tudi v ponovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka prostorskih pogojev ne izpolnjuje v celoti, saj učilnice niso opremljene z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo, kot to določa 11. člen Pravilnika o standardih in normativih. Točka 3.1c Javnega razpisa določa, da morajo ponudniki izpolnjevati prostorske pogoje skladno z 8. členom Pravilnika o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela (Pravilnik o koncesijah). Poleg tega je v drugem odstavku točke 3.1 Javnega razpisa določeno, da bo moral izbrani koncesionar pri zagotavljanju izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke 3.1c (izpolnjevanje prostorskih pogojev v skladu z 8. členom Pravilnika o koncesijah) in 3.1d (izpolnjevanje tehničnih pogojev v skladu z 9. členom Pravilnika o koncesijah) upoštevati tudi standarde in normative določene v Pravilniku o standardih in normativih. V 11. členu Pravilnika o standardih in normativih, ki določa prostorske normative in opremo prostorov, pa je navedeno, da je prostorski normativ za izvajanje storitev za trg dela določen glede na število upravičencev storitev, to je udeležencev delavnic in sicer v kolikor je v delavnici prisotnih med 1 in 5 upravičencev, mora koncesionar razpolagati s prostorom, ki meri od 10 m2 do 16 m2 ter najmanj enim računalnikom z internetno povezavo. Nadalje mora za 6 do 15 upravičencev razpolagati s prostorom, ki meri od 16 m2 do 50 m2 (mala učilnica) ter najmanj tremi računalniki z internetno povezavo, za 16 ali več upravičencev pa mora razpolagati s prostorom, ki meri od 51 m2 do 100 m2 (velika učilnica) ter najmanj 12. računalniki z internetno povezavo. Glede na to, da bo izbrani koncesionar izvajal delavnice, v katerih bo prisotnih od 12 do 15 udeležencev (delavnice tipa B in tipa C) ter 16 do 20 udeležencev (delavnice tipa D), mora razpolagati z veliko učilnico velikosti 51 m2 do 100 m2 ter malimi učilnicami velikosti 16 m2 do 50 m2. Izpolnjevanje zgoraj navedenih prostorskih pogojev so ponudniki dokazovali z dokazili navedenimi v točki 4.b Javnega razpisa, oz. v kolikor v času oddaje ponudbe s poslovnimi prostori še niso razpolagali, s predloženo izjavo o izpolnjevanju prostorskih pogojev iz točke 3.1c, komisija za koncesije pa jih je nato pozvala k predložitvi dokazil. Ponudniki, ki so svoje ponudbe predložili za opravljanje koncesijske dejavnosti za krajevno območje ZRZS, Območna služba Maribor, so morali, skladno z Javnim razpisom, razpolagati s petimi učilnicami, od katerih je morala vsaj ena učilnica biti velikosti nad 51 m2 (velika učilnica) ter tako namenjena izvajanju delavnice tipa D, ostale 4 učilnice pa so morale ustrezati velikosti od 16 m2 do 50 m2 (male učilnice) in so namenjene izvajanju delavnic tipa B in tipa C. Vse učilnice so morale biti opremljene z ustreznim številom računalnikov z internetno povezavo, kot to določa 11. člen Pravilnika o standardih in normativih.

Ponudba tožeče stranke je bila formalno popolna, saj je že ob oddaji ponudbe predložila vsa zahtevana dokazila glede izpolnjevanja prostorskih pogojev, iz katerih izhaja, da razpolaga z lastniškimi poslovnimi prostori na lokaciji ... Iz k vlogi predloženega opisa poslovnih prostorov izhaja, da tožeča stranka razpolaga s šestimi predavalnicami, veliko dvorano, računalniškim kabinetom, dvema računalniškima učilnicama ter drugimi prostori (zbornica, knjižnica, upravni in drugi prostori). Predavalnica A meri 62,3 m2, predavalnica E 30,5 m2, predavalnica G 39,1 m2, predavalnica H 96,3 m2, predavalnica I 75 m2, predavalnica F 94 m2, velika dvorana 149,70 m2, računalniški kabinet 16,5 m2, računalniška učilnica B 46,3 m2 in računalniška učilnica C 30,5 m2. Predavalnica A razpolaga z 21 osebnimi računalniki, pri čemer pa ni razvidno razpolaganje z internetno povezavo. Predavalnica E ne razpolaga z nobenim računalnikom, prav tako ni navedeno razpolaganje z računalnikom v računalniškem kabinetu. Predavalnice G, H, I in F ter velika dvorana razpolagajo vsaka z enim računalnikom z internetno povezavo. Računalniška učilnica B razpolaga z 21 osebnimi računalniki, računalniška učilnica C pa z 11 osebnimi računalniki, pri čemer pri nobeni od navedenih ni razvidno razpolaganje z internetno povezavo. Iz navedenega opisa prostorov torej sledi, da nobena od navedenih predavalnic ne izpolnjuje zahtevanega pogoja iz 11 člena Pravilnika o standardih in normativih. Predavalnica A in obe računalniški učilnici B in C sicer razpolagata z zadostnim številom računalnikov, vendar pa iz predloženega opisa ni razvidno zahtevano razpolaganje z internetno povezavo, med tem ko v predavalnicah G, H, I. in F v veliki dvorani sicer obstaja internetna povezava, vendar pa razpolagajo le s po enim računalnikom na učilnico namesto zahtevanimi tremi oz. dvanajstimi računalniki z internetno povezavo. Zaradi navedenega je ugotovljeno, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 3.1 Javnega razpisa, ki se nanašajo tako na prostorske kot tudi na tehnične pogoje, saj v učilnicah ali ni zadosti računalnikov z internetno povezavo, ali pa je računalnikov dovolj, pa ni internetne povezave.

Pojasnjuje tudi, da je tožeča stranka glede izpolnjevanja tehničnega pogoja sicer izpolnila in podpisala izjavo o izpolnjevanju tehničnih pogojev (obrazec št. 2.3), kot je to zahteval Javni razpis, vendar pa izpolnitev navedenega obrazca sama po sebi še ni pomenila izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka točke 3.1., kot to določa 11. člen Pravilnika o standardih in normativih. Iz predloženega opisa poslovnih prostorov bi moralo jasno in nedvoumno izhajati razpolaganje z zadostnim številom računalnikom z internetno povezavo. Javni razpis tudi ni predvideval naknadnega pozivanja k predložitvi dokazil izpolnjevanja tehničnih pogojev. Tovrstno pozivanje je predvidel le pri dokazovanju izpolnjevanju kadrovskih in prostorskih pogojev, kjer so se ponudniki sami odločili ali bodo ob oddaji ponudbe oddali tudi vsa potrebna dokazila, ali pa le izjavo, dokazilo pa naknadno po pozivu koncendenta. Te možnosti pri dokazovanju izpolnjevanja tehničnih pogojev ni bilo. Prav tako naknadni poziv k dopolnitvi dokumentacije glede izpolnjevanja pogojev iz Javnega razpisa ni bil možen, kar je določeno v četrtem odstavku 91. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in v Javnem razpisu. Glede na navedeno je bilo v skladu s četrtim odstavkom 91. člena ZUTD odločeno, kot se glasi izrek tega sklepa.

Tožeča stranka s tožbo zatrjuje, da je izpodbijani sklep nezakonit iz razloga, ker je bilo nepopolno oz. nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično napačno uporabljen materialni predpis, to je Pravilnik o koncesijah. Navaja, da je v skladu z Javnim razpisom predložila obrazec 2.2, ter dokazila, iz katerih izhaja, da je lastnica poslovnih prostorov. Med drugim je k obrazcu 2.2 predložila tudi tloris X., ter tabelo – podatke o materialnih in drugih pogojih za izvajanje programov in slike predavalnic. Predložila je tudi izpolnjen obrazec 2.3., glede odločanja o izpolnjevanju tehničnih pogojev. Obrazec 2.3 je namreč izjava o izpolnjevanju tehničnih pogojev, ki opredeljuje, da ponudnik pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da izpolnjuje tehnične pogoje, ki omogočajo izvajanje storitev za trg dela, kar pomeni, da razpolaga z ustrezno pisarniško, računalniško in drugo opremo, ki zagotavlja izvajanje storitev, ki je predmet koncesije. Prav tako izjava od ponudnika zahteva, da podpiše, da je le-ta seznanjen, da se kot ustrezna pisarniška in računalniška oprema šteje predvsem računalnik z internetno povezavo, tiskalnik ter druga oprema. Pojasnjuje, da je tožeča stranka k opisu prostorov predložila med drugim tudi tabelo, ki zajema podatke o materialnih in drugih pogojih za izvajanje programov. Gre za tabelo, ki jo ima tožeča stranka kot del svoje standardne dokumentacije in jo uporablja za vse javne razpise in vpis v razvid pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Tabela je namenjena razjasnitvi prostorskih pogojev, kar dokazuje tudi vrstni red zložene dokumentacije, ki jo je tožeča stranka poslala kot prijavo na razpis. Tabela torej ne služi kot dokazilo, da tožeča stranka razpolaga z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo. To namreč izhaja iz obrazca 2.3., ki je izjava o izpolnjevanju tehničnih pogojev in ta izjava napotuje na zahteve iz 11. člena Pravilnika o standardih in normativih. Pri tem pa 9. člen Pravilnika o koncesijah jasno določa, da ponudnik kot dokaz o izpolnjevanju pogojev predloži izjavo, da izpolnjuje tehnične pogoje. To izjavo je tožeča stranka priložila. Iz dodatne priložene dokumentacije – sporne tabele o materialnih in drugih pogojih za izvajanje programov je tudi sicer možno razbrati, da tožeča stranka dejansko razpolaga s tremi računalniškimi učilnicami, skupno s 50 računalniki in vsi imajo internetno povezavo, kar jasno in nedvoumno izhaja iz navedb, da je v računalniških učilnicah nameščena vrhunska programska oprema potrebna za študijski proces, kot je družina programov Adobe CS3 Production Premuium, Catia 4, družina programov AutoCAD 2012, Linko4, pri katerih ni potrebno eksplicitno navajati, da imajo računalniki dostop do interneta, saj se lahko ta programska oprema aktivira in uporablja le ob dostopu do interneta in mrežnega sistema tožeče stranke. Aktivacija instalacijskega ključa zaradi spletnega preverjanja licence ni mogoča brez internetne povezave, saj gre v tem primeru za licence, ki so izključno namenjene za dejavnosti neprofitne organizacije. Za zagon programa Linko4 je prav tako potrebna tako internetna, kot mrežna povezava, saj program v nasprotnem primeru ne deluje. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep kot nezakonit odpravi in tožeči stranki podeli koncesijo za opravljanje storitev za trg dela za 7 delavnic tipa B, 60 delavnic tipa C in 25 delavnic tipa D, vse v skladu z Javnim razpisom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 9. 12. 2011. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča II U 202/2012-14 z dne 6. 11. 2013 ponovno zavrgla ponudbo tožeče stranke, pri čemer je upoštevala napotek sodišča in svojo odločitev tudi ustrezno utemeljila. Zavrača trditev tožeče stranke o nepopolno oz. nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju ter napačni uporabi materialnih predpisov, kar naj bi privedlo do napačne presoje o izpolnjevanju pogoja opremljenosti z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo. Pojasnjuje, da je Javni razpis v točki 3.1.c kot enega izmed splošnih pogojev za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela določal izpolnjevanje prostorskega pogoja v skladu z 8. členom Pravilnika o koncesijah, ta pa v četrtem odstavku določa, da morajo delovni prostori iz drugega odstavka tega člena ustrezati standardom in normativom določenim v Pravilniku, ki ureja standarde in normative. Nadalje je Javni razpis v točki 3.1 d kot enega izmed splošnih pogojev za podelitev koncesije določal tudi izpolnjevanje tehničnega pogoja v skladu z 9. členom Pravilnika o koncesijah, ki zahteva razpolaganje z ustrezni pisarniško, računalniško in drugo opremo, ki zagotavlja kakovostno izvajanje storitve, ki je predmet koncesije. V konkretnem primeru je med strankama dejansko sporno vprašanje glede izpolnjevanja prostorskega normativa iz 11. člena Pravilnika o standardih in normativih, vendar pa po prepričanju tožene stranke ne more biti sporno, da tožeča stranka tega pogoja ni ustrezno izkazala. Glede na navedeno tudi v primeru, če bi tožena stranka v izpodbijanem sklepu ponudbo tožeče stranke zavrgla iz razloga neizpolnjevanja tehničnega pogoja iz točke 3.1d javnega razpisa, izpodbijana odločitev ne bi mogla biti drugačna. Pravilnik o standardih in normativih namreč v 11. členu določa prostorski normativ glede števila udeležencev in glede opreme in za izpolnitev slednjega bi morala tožeča stranka z ustreznim pojasnilom v opisu poslovnih prostorov izkazati opremljenost velike predavalnice z vsaj 12. računalniki z internetno povezavo ter malih predavalnic z vsaj 3 računalniki z internetno povezavo. V skladu s točko 3.2 Javnega razpisa mora ponudnik izpolnjevati tudi minimalni pogoj števila poslovnih prostorov, ki za območno službo Maribor znaša vsaj 5 prostorov. Iz predloženega opisa prostorov - tabele, za katero tožeča stranka trdi, da jo je priložila k opisu poslovnih prostorov, dejansko pa je kot izhaja iz predložene dokumentacije, v ponudbi predložila le omenjeno tabelo brez posebnega opisa poslovnih prostorov, med drugim izhaja, da ponudnik razpolaga z eno veliko in dvema malima predavalnicami, ki so opremljene z zadostnim številom računalnikov in internetno povezavo (predavalnica A ter računalniški učilnici B in C), iz priložene fotografije predavalnic in iz predloženih dokazil ni bilo mogoče ugotoviti, da ponudnik v predloženem opisu poslovnih prostorov za vsaj še 2 mali predavalnici izkazuje ustrezno opremljenost z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo. Svojo odločitev je tožena stranka oprla na podatke predložene v ponudbi.

Tožena stranka pojasnjuje, da so bile v skladu z Javnim razpisom formalno popolne tiste ponudbe, ki so vsebovale vse izpolnjene in s strani odgovorne osebe ponudnikov žigosane in podpisane obrazce kot dele razpisne dokumentacije. Formalno nepopolne pa so bile tiste, ki niso vsebovale prijavnega obrazca ali drugih zahtevanih izjav, dokazil ali referenc. Glede na takšno odločitev elementa formalne popolnosti ponudb je bilo potrebno pri ugotavljanju ponudnike obravnavati ločeno glede na situacije, med katerima so se ponudniki lahko odločili o oddaji ponudbe: - ponudniki, ki so ob oddaji že predložili dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev iz Javnega razpisa; - ponudniki, ki so ob oddaji ponudbe podali zgolj izjave o izpolnjevanju pogojev.

Ob upoštevanju navedenega je komisija formalnost popolnih vlog ponudnikov, ki so ob oddaji ponudbe že predložili dokazila o izpolnjevanju pogojev, presojala po tem, ali so k podpisanim in z žigom opremljenim obrazcem predložili vsa zahtevana dokazila in ali so ta veljavna (vsebinsko ustreznost dokazil pa je ugotavljala komisija v postopku materialne presoje izpolnjevanja splošnih pogojev iz Javnega razpisa); pri ostalih ponudnikih se je dejstvo formalne popolnosti ugotavljalo zgolj na podlagi okoliščine ali so predložili vse izpolnjene in z žigom opremljene obrazce s pravilno označenimi izjavami o izpolnjevanju pogojev. Glede na možnost takojšnje ali naknadne predložitve dokazil o izpolnjevanju splošnih pogojev iz javnega razpisa in posledično različno vsebino ponudb, ki jo je omogočal Javni razpis, je bilo zaradi enakopravne obravnave vseh ponudnikov potrebno ponudnike, ki so se odločili za takojšnjo predložitev dokazil v primeru ugotovitve, da je njihova vloga formalno nepopolna, to se pravi, da ni vsebovala vseh potrebnih dokazil ali so bila ta neveljavna, ne pa če so izkazovala izpolnjevanje razpisnih pogojev, pozvati na dopolnitev z manjkajočimi dokazili, med tem ko se je ponudnike, ki so se odločili za predložitev izjav in šele naknadno predložitev dokazil, ob pozivu na dopolnitev ponudbe z dokazili o izpolnjevanju splošnih pogojev iz Javnega razpisa na enak način seznanilo z vsemi dokumenti, ki jih morajo predložiti. Samo na takšen način je komisija glede na besedilo Javnega razpisa omogočila enakopravno obravnavanje vseh ponudnikov, med tem ko v skladu z Javnim razpisom dodatno dopolnjevanje ponudb z dokazili o izpolnjevanju materialnih pogojev iz Javnega razpisa ni bilo mogoče. Tožena stranka pojasnjuje, da izpolnitev in predložitev obrazca 2.3 sama po sebi še ne pomeni izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka točke 3.1, kot jih določa 11. člen Pravilnika o standardih in normativih. Iz predloženega opisa poslovnih prostorov bi moralo biti jasni in nedvomno razvidno razpolaganje z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo, kar pa iz opisa (tabela: podatki o materialnih in drugih pogojih za izvajanje programov), ni bilo razvidno. V učilnicah tako ali ni bilo zadosti računalnikov z internetno povezavo, ali pa je bilo računalnikov dovolj, vendar pa ni bilo izkazane internetne povezave. Tožena stranka dodatno pojasnjuje še, da je postopek podelitve koncesije za opravljanje storitev za trg dela v celoti urejen v ZUTD, ki v četrtem odstavku 91. člena (med drugim) določa, da ponudbo, ki jo je podal ponudnik, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev s sklepom zavrže ministrstvo pristojno za delo. ZUTD tako v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz javnega razpisa ne omogoča možnosti posredovanja poziva ponudnikom na dopolnitev v primeru, ko je ugotovljeno, da po predložitvi dokazil pogoji iz javnega razpisa niso izpolnjeni, niti ne predvideva seznanitve s potekom postopka na posebej razpisani obravnavi. Javni razpis je bil oblikovan na podlagi ZUTD, zato naknadnega poziva ponudniku k dopolnitvi ponudbe zaradi neizpolnjevanja pogojev iz javnega razpisa v konkretnem primeru ni bilo mogoče posredovati, ker za to ni pravne podlage niti v javnem razpisu, niti v ZUTD. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Predmet spora v obravnavani zadevi je sklep tožene stranke izdan v ponovljenem postopku, na podlagi sodbe tega sodišča opr. št. II U 202/2012-14 z dne 6. 11. 2013, s katerim je bila zaradi neizpolnjevanja prostorskega normativa iz 11. člena Pravilnika o standardih in normativih (ponovno) zavržena ponudba tožeče stranke za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka točke 3.1 Javnega razpisa, saj učilnice niso opremljene z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo, kot to določa 11. člen Pravilnika o standardih in normativih.

Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja in to med strankama niti ni sporno, da se je tožeča stranka kot ponudnik prijavila na Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela in sicer za storitev vseživljenjske karierne orientacije z izvedbo delavnic tipa B, C in D, v katerih bo prisotnih od 12 do 15 udeležencev (delavnice tipa B in tipa C) ter 16 do 20 udeležencev (delavnica tipa D) ter da mora, glede na to, da gre za opravljanje koncesijske dejavnosti za krajevno območje ZRSZ, Območna služba Maribor, razpolagati s petimi učilnicami, od katerih je morala biti vsaj ena učilnica velikosti nad 51 m2 (velika učilnica) ter tako namenjena izvajanju delavnice tipa D, ostale 4 učilnice pa so morale ustrezati velikost od 16 m2 do 50 m2 (male učilnice) in so namenjene izvajanju delavnic tipa B in tipa C, vse učilnice pa morajo biti opremljene z ustreznim številom računalnikov z internetno povezavo, kot to določa 11. člen Pravilnika o standardih in normativih. V obravnavani zadevi to pomeni, da bi morala tožeča stranka v veliki učilnici imeti najmanj 13 računalnikov z internetno povezavo, v malih učilnicah pa mora razpolagati najmanj s tremi računalniki z internetno povezavo.

Med strankami prav tako ni sporno, da je tožeča stranka upoštevaje točko 4.b Javnega razpisa za dokazovanje izpolnjevanja prostorskih pogojev predložila fotokopijo zemljiško knjižnega izpiska, ki dokazuje lastništvo njenih poslovnih prostorov na naslovu ..., kakor tudi tlorisno skico teh prostorov in tabelo z naslovom: podatki o materialnih in drugih pogojih za izvajanje programov, iz katere je razvidno koliko prostorov imajo, kakšni so ti prostori, njihova velikost in opremljenost. Predložila je tudi fotografijo predavalnic oz. računalniških učilnic.

Sodišče tudi soglaša s toženo stranko, da je Javni razpis predvideval naknadno pozivanje k predložiti dokazil glede izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih (ne pa tehničnih) pogojev in sicer v primeru, ko so se ponudniki sami odločili, da bodo ob oddaji ponudbe podali le izjavo, dokazila pa naknadno po pozivu koncedenta. To je razvidno tako iz Javnega razpisa, kot tudi iz formulacije na sami izjavi, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Pravilno je tudi stališče tožene stranke, da izpolnjevanje prostorskega normativa iz 11. člena Pravilnika o standardih in normativih pomeni izpolnjevanje tako prostorskih kot tehničnih pogojev iz 8. oz. 9. člena Pravilnika o koncesijah.

Ni pa mogoče pritrditi ugotovitvam tožene stranke v izpodbijanem sklepu, ki je na podlagi predloženega opisa poslovnih prostorov ugotovila, da predavalnica A ter obe računalniški učilnici B in C sicer razpolagata z zadostnim številom računalnikov, vendar pa iz predloženega opisa ni razvidno razpolaganje z internetno povezavo, med tem ko naj bi v predavalnicah G, H, I in F ter v veliki dvorani obstajala internetna povezava, vendar le z enim računalnikom na učilnico namesto zahtevanimi tremi oz. dvanajstimi računalniki z internetno povezavo. Po presoji sodišča je bila izpodbijana odločitev v tem delu sprejeta na podlagi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar kažejo tudi navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, kjer (v nasprotju z utemeljitvijo iz izpodbijanega sklepa) priznava, da ima tožeča stranka v računalniških učilnicah B in C ter v predavalnici A zadostno število računalnikov z internetno povezavo, da pa vsaj še za 2 mali predavalnici ni izkazala ustrezne opremljenosti z zadostnim številom računalnikov in internetno povezavo. Iz predloženega opisa poslovnih prostorov - tabele namreč tudi po presoji sodišča ni mogoče zaključiti, da tožeča stranka v nobeni od navedenih predavalnic ne izpolnjuje zahtevanega pogoja iz 11. člena Pravilnika (bodisi da so na razpolago osebni računalniki, pa ni interneta oz. da je internet, pa nima na voljo zadostnega števila računalnikov). Nesporno je namreč iz predložene tabele razvidno, da ima tožeča stranka tudi v predavalnicah G, H, I in F ter v veliki dvorani nameščen internet, v računalniškem kabinetu, ki meri 16,5 m2 pa ima nameščene strežnike za internet za potrebe pouka, spletni strežnik za izobraževalni e-portal, Linux FC4, LCD monitorje ter LCD monitorje za študente z nameščeno komercialno opremo.

Čeprav glede na obrazloženo tožena stranka ni bila dolžna tožeče stranke naknadno pozvati, da ji predloži dokazila o izpolnjevanju tehničnih pogojev, in sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen, pa je ob vsem navedenem presodilo, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, navedena nepravilnost pa je imela za posledico, da tudi materialno pravo v obravnavanem primeru ni bilo pravilno uporabljeno. Zato je tožbi ugodilo in na podlagi 2. ter 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka na podlagi ponovne presoje podatkov o opremljenosti prostorov tožeče stranke z internetno povezavo in računalniki odločiti o utemeljenosti njene ponudbe za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela.

Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem se v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je sodišče odločilo na seji, tožečo stranko pa je zastopal odvetnik, je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV.