Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v predmetnem postopku bistvenega pomena, kdo je lastnik spornih nepremičnin. Če je tožena stranka s priposestvovanjem postala lastnica nepremičnin, bo moralo sodišče v konkretnem primeru zavrniti tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev teh nepremičnin (prim. 92. člen SPZ). V skladu s 198. členom OZ je ena od predpostavk kondikcijske obveznosti (plačila uporabnine) prikrajšanje lastnika nepremičnine. Ne glede na navedeno pa pritožnica s pritožbo ne more uspeti, saj je prvostopenjsko sodišče zavzelo pravilno stališče, da prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ni obligatorna. Sodišče prve stopnje se je očitno odločilo, da bo predhodno vprašanje obstoja lastninske pravice na nepremičninah zaradi priposestvovanja samo rešilo. Navedena odločitev je tudi v skladu z načelom smotrnosti postopka, saj je glavni postopek v tej zadevi v teku že dlje časa, v zadevi I P 70/2020 pa je bila komaj vložena tožba. V teh okoliščinah je prekinitev prej začetega postopka tudi po oceni pritožbenega sodišča neracionalna. Pritožničino zavzemanje za prekinitev postopka ob hkratnem sklicevanju na načelo smotrnosti in ekonomičnosti postopka se pokaže kot protislovno. Prekinitev postopka bi kvečjemu vodila v podaljšanje in posledično v povečevanje stroškov postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka.

2. Tožena stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za prekinitev postopka ugodi, oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa tožeči stranki naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 1. točki prvega odstavka 206. člena določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. 13. člen ZPP pa določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kak drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.

6. Tožeča stranka v obravnavani zadevi zahteva izpraznitev in izročitev nepremičnin ter plačilo uporabnine, tožena stranka pa z nasprotno tožbo zahteva povračilo stroškov vzdrževanja nepremičnin. Tožena stranka je 30. 7. 2020 predlagala prekinitev postopka in navedla, da je v zadevi I P 70/2020 vložila tožbo za ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičninah zaradi prisostvovanja, v zavarovanje svoje nedenarne terjatve pa je hkrati vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki mu je sodišče s sklepom z dne 19. 6. 2020 ugodilo. Predlog za prekinitev postopka tožena stranka utemeljuje z navedbami, da je lastninska pravica na nepremičninah predhodno vprašanje za odločanje v tem postopku.

7. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da vprašanje priposestvovanja nepremičnin ni predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Tudi sicer pa prekinitev postopka zaradi obstoja predhodnega vprašanja ni obligatorna, saj se sodišče lahko odloči, da bo predhodno vprašanje reševalo samo (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Ker po oceni prvostopenjskega sodišča pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni, je predlog tožene stranke zavrnilo.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v predmetnem postopku bistvenega pomena, kdo je lastnik spornih nepremičnin. Če je tožena stranka s priposestvovanjem postala lastnica nepremičnin, bo moralo sodišče v konkretnem primeru zavrniti tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev teh nepremičnin (prim. 92. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ). V skladu s 198. členom Obligacijskega zakonika (OZ) je ena od predpostavk kondikcijske obveznosti (plačila uporabnine) prikrajšanje lastnika nepremičnine. Ne glede na navedeno pa pritožnica s pritožbo ne more uspeti, saj je prvostopenjsko sodišče zavzelo pravilno stališče, da prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ni obligatorna. Sodišče prve stopnje se je očitno odločilo, da bo predhodno vprašanje obstoja lastninske pravice na nepremičninah zaradi priposestvovanja samo rešilo. Navedena odločitev je tudi v skladu z načelom smotrnosti postopka, saj je glavni postopek v tej zadevi v teku že dlje časa, v zadevi I P 70/2020 pa je bila komaj vložena tožba. V teh okoliščinah je prekinitev prej začetega postopka tudi po oceni pritožbenega sodišča neracionalna. Pritožničino zavzemanje za prekinitev postopka ob hkratnem sklicevanju na načelo smotrnosti in ekonomičnosti postopka se pokaže kot protislovno. Prekinitev postopka bi kvečjemu vodila v podaljšanje in posledično v povečevanje stroškov postopka.

9. Pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene, prav tako pa tudi niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, čeprav deloma iz drugih razlogov. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).