Jedro

Pri razlagi določb prostorskih aktov občine s področja urejanja prostora je treba upoštevati tudi pravice tretjih – zlasti lastnikov in uporabnikov zemljišč, na katere se z akti s področja urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor z gradnjo posega. Navedeno velja tudi za objekte javne infrastrukture, ki se gradijo v javnem interesu. Za lastnike in uporabnike zemljišč, ki bi jih načrtovani poseg lahko kakorkoli prizadel, je namreč bistvenega pomena, da so z nameravanimi posegi seznanjeni v najzgodnejši fazi načrtovanja – to je že v fazi prostorskega urejanja, ko so še vse možnosti odprte.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ormož (v nadaljevanju: upravna enota) zavrnila zahtevo Občine A. (v tem upravnem sporu tožnice) za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo „Kanalizacijskega sistema na območju mesta Ormož in naselja Hardek“, na zemljiščih v k.o. ..., s parcelnimi številkami, navedenimi v izreku odločbe.

2. V obrazložitvi odločbe upravna enota pojasnjuje, da je tožnica dne 17. 11. 2022 (pravilno: 17. 11. 2021) vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacijskega sistema s prilogami, vključno s projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja št. 1596, ki jo je maja 2021 izdelala družba B., d. o. o. 3. Na območju obravnavanega posega veljajo po ugotovitvi upravne enote, Odlok o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 19/2005, 6/2009, 7/2012 – v nadaljevanju: lokacijski načrt), Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/2013, 10/2013, 1/2016, 7/2017, 13/2019; Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2020, 35/2021) in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Ekonomsko – poslovna cona Ormož (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/2021).

4. Iz priložene dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je razvidno, da se v sklopu projekta gradnje kanalizacijskega sistema na območju mesta Ormož in naselja Hardek, obstoječe kanalizacijsko omrežje opusti in se ga rekonstruira za namen meteorne kanalizacije ter izvede novogradnja kanalizacijskega omrežja, kot je to razvidno iz opisa gradnje in njenih značilnosti tehničnega poročila projektne dokumentacije za pridobitev mnenj gradbenega dovoljenja. V opisu gradnje in njenih značilnosti projektant navaja, da je znotraj območja obdelave obstoječ mešan kanalski sistem. Predviden koncept ureditve odvodnje odpadne vode predvideva izgradnjo novih kanalizacijskih vodov za odvodnjo komunalnih odpadnih voda, obstoječ sistem pa prevzame funkcijo meteorne kanalizacije. Predviden kanalizacijski sistem se v celoti priključuje na obstoječ sistem.

5. V nadaljevanju obrazložitve upravna enota citira pogoje, ki morajo biti po prvem odstavku 43. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/2017-popr., 65/20, 15/21 – ZDUOP; v nadaljevanju: GZ) izpolnjeni za izdajo gradbenega dovoljenja in pojasnjuje, da je pri preverjanju pogoja po 1. točki prvega odstavka 43. člena GZ ugotovila, da je v grafičnem prikazu komunalne ureditve lokacijskega načrta na listu št. 6 iz oktobra 2005, ki je del lokacijskega načrta, objavljenega v Uradnem vestniku Občine Ormož št. 19/2005, vrisan potek že zgrajenega kanalizacijskega omrežja ter trije novi kraki, ki so predvideni kot nadgradnja obstoječega omrežja. Ta prikaz predvideva tudi izgradnjo črpališča na zemljišču s parc. št. ..., k.o. ... S spremembo lokacijskega načrta, s katero se je spremenil tudi njegov grafični del (situacija komunalnih vodov in naprav), so predvideni nekateri novi odcepi izgradnje kanalizacije kot nadgradnja obstoječemu sistemu, kar je dopustno tudi po tekstualnem delu Odloka, ki v 16. členu med drugim določa, da se obstoječi kanalizacijski sistem dopolni in nadgradi in obnovi dotrajane vode povsod tam, kjer je to potrebno zaradi izboljšanja čiščenja odpadnih vod. Člen 36 lokacijskega načrta dovoljuje tudi odstopanja od načrtovanih potekov tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture in zunanjih ureditev, ki so dopustna v primeru, ko se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke okoljevarstvene, kulturno-varstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali iz drugih utemeljenih razlogov, pri čemer odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z rešitvami pa morajo soglašati tudi pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.

6. Po ugotovitvi upravne enote predvidena gradnja ni skladna z določili lokacijskega načrta, saj gradnja novega kanalizacijskega omrežja z grafičnim delom lokacijskega načrta (komunalni prikaz) in tekstualnim delom ni predvidena, o čemer je bila stranka seznanjena že v vabilu na ustno obravnavo. Na ustni obravnavi je občina zatrjevala, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo kanalizacije, saj je predvidena gradnja skladna z določili 11., 16. in 36. člena lokacijskega načrta.

7. Po ugotovitvi upravne enote predvidena gradnja kanalizacijskega sistema ni v skladu s prostorskim izvedbenim aktom. S spremembo lokacijskega načrta, katerega del je po določbi 2. člena lokacijskega načrta tudi situacija komunalnih vodov in naprav, so predvideni nekateri novi odcepi obstoječe kanalizacije, kar je dopustno tudi po tekstualnem delu lokacijskega načrta. Po grafičnem delu lokacijskega načrta pa gradnja novega kanalizacijskega omrežja ni dopustna, ampak je možno le nadgrajevanje obstoječega kanalizacijskega sistema. To potrjuje tudi določba 16. člena, ki med drugim določa, da se dopolni in nadgradi obstoječi kanalizacijski sistem in obnovi dotrajane vode povsod tam, kjer je to potrebno zaradi izboljšanja čiščenja odpadnih vod. Po mnenju upravne enote določila o dopustnih odstopanjih od načrtovanih tras v obravnavanem primeru niso relevantna za predvideno novogradnjo kanalizacijskega omrežja, saj ta poseg ni načrtovan oziroma predviden v grafičnem gradivu. Odstopanja je mogoče upoštevati le od načrtovanih odcepov omrežja, ki predstavljajo nadgradnjo obstoječega omrežja. Tudi določba lokacijskega načrta, po kateri so grafični prikazi zgolj shematski, po mnenju upravne enote ne pomeni, da poteka novega kanalizacijskega dela v grafičnem delu ni treba predvideti oziroma načrtovati. Tekstualni in grafični del prostorskega izvedbenega akta predstavljata celoto, ki med drugim določa tudi merila in pogoje za graditev objektov glede na njihovo lego, kar potrjujeta sodba in sklep sodišča v zadevi opr. št. I U 1338/2015 z dne 10. 5. 2017. 8. Ker po ugotovitvi upravne enote niso izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, saj predmetna gradnja ni skladna z določili prostorskega izvedbenega akta, je bilo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja treba zavrniti brez presojanja preostalih pogojev.

9. Zoper navedeno odločitev je tožnica vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor (sedaj: Ministrstvo za naravne vire in prostor; v nadaljevanju: ministrstvo) z odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Ministrstvo v obrazložitvi odločbe ugotavlja, da predstavlja del lokacijskega načrta v obravnavani zadevi tudi grafični del, katerega del je bila v letu 2005 pod št. 6 tudi risba komunalne ureditve, ki je predvidela le kanalizacijo, prikazovala pa je tako potek obstoječe kot tudi predvidene trase kanalizacije s posameznimi dograditvami. Leta 2009 je del grafičnega dela lokacijskega načrta postal kartografski del situacije komunalnih vodov in naprav, ki prikazuje obstoječi mešani in fekalni vod kanalizacije ter načrtovano kanalizacijo, pri čemer ni definirano, kakšne vrste. S spremembo lokacijskega načrta leta 2012 je postal del grafičnega dela prostorskega akta tudi dokument, naslovljen kot „Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo“, ki prikazuje obstoječo infrastrukturo ter določeno predvideno infrastrukturo. Pri obstoječi infrastrukturi je med drugim prikazan le mešani kanalizacijski vod. Od vseh osmih številk listov prikazov je le na Prikazu številka lista 3.7 predviden fekalni in ločeno meteorni kanalizacijski vod. So pa na določenih prikazih predvideni elektroenergetski vod, plinovod in vodovod, torej je vsako načrtovano omrežje prikazano v grafičnem delu. V zadnji dopolnitvi lokacijskega načrta je pri grafičnem delu prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:1000, na katerem pa je prikazan le obstoječi vod za odpadne vode brez predvidenih novih gradenj in širitev le-tega.

11. Po določbi 7. člena lokacijskega načrta so v vseh conah dovoljeni posegi, kot so vzdrževalna dela, rekonstrukcija in gradnja prometne in komunalne infrastrukture. Navedena določba pa se po mnenju ministrstva ne nanaša na gradnjo glavne komunalne infrastrukture, temveč je to splošna določba, ki omogoča izvedbo komunalne infrastrukture na območju veljave lokacijskega načrta, v skladu z načrtovanimi posegi, določenimi v lokacijskem načrtu.

12. Določba 11. člena lokacijskega načrta, ki določa, da so vsi opisi in prikazi komunalnih naprav zgolj shematski, in da se natančna trasa posamezne ureditve določi s projektom PGD in dovoljuje odstopanja skladno s 36. členom lokacijskega načrta, pa po mnenju ministrstva pove, da je dovoljeno graditi le, kar je narisano v shemah grafičnega dela lokacijskega načrta, pri čemer lahko trasa oziroma vodi potekajo tudi drugače, kot je narisano, če je to skladno s 36. členom lokacijskega načrta. Člen 11 lokacijskega načrta tako po mnenju ministrstva ne omogoča gradnje novih glavnih komunalnih vodov, ki niso vrisani v grafičnem delu lokacijskega načrta, razen priključkov nanje. Da gradnje glavnega voda ni mogoče načrtovati, ne da bi bil ta načrtovan v lokacijskem načrtu, izhaja tudi iz 36. člena lokacijskega načrta, ki v drugem odstavku omogoča odstopanja od načrtovanih potekov tras. Navedeno po mnenju ministrstva pomeni, da morajo biti poteki tras načrtovani naprej, dovoljena pa je sprememba lokacije trase, kar pa ne pomeni, da se lahko v sklopu odstopanj predvidi načrtovanje nove trase, za kar gre v obravnavanem postopku. Ker nov vod za odvodnjo komunalnih odpadnih voda ob obstoječem vodu kanalizacije v grafičnem delu lokacijskega načrta ni načrtovan, lokacijski načrt gradnje tudi po mnenju ministrstva ne dopušča. 13. Glede 16. člena lokacijskega načrta pa ministrstvo meni, da je to splošna določba, ki ureja komunalno infrastrukturo. Izrazi, uporabljeni v tem členu (to je dopolnitev in nadgradnja obstoječega kanalizacijskega sistema ter obnova), pa se lahko uporabljajo le ob upoštevanju tras kanalizacije, kot so prikazane v grafičnem delu lokacijskega načrta, iz katerega je razvidno, katera dela na komunalnem omrežju so predvidena oziroma načrtovana. Ker v grafičnem delu lokacijskega načrta trasa novega kanalizacijskega voda za odvodnjo komunalnih odpadnih voda, ni vrisana, je po mnenju ministrstva pravilno stališče organa na prvi stopnji, da določila lokacijskega načrta o dopustnih odstopanjih od načrtovanih tras v tem primeru niso relevantna za novogradnjo kanalizacijskega omrežja, saj ta ni načrtovana oziroma predvidena. Odstopanja je mogoče upoštevati le od načrtovanih odcepov omrežja, ki predstavljajo nadgradnjo obstoječega omrežja.

14. Glede pritožbenega ugovora, da organ na prvi stopnji ni upošteval pozitivnega mnenja Občine A. k načrtovani gradnji, pa ministrstvo pojasnjuje, da mora organ na prvi stopnji sam opraviti presojo skladnosti gradnje s prostorskim aktom, pri čemer mu je lahko mnenje, ki zanj ni zavezujoče, le v pomoč. Organ je presojo skladnosti s prostorskim aktom opravil in svojo presojo po mnenju ministrstva tudi ustrezno utemeljil. Ker za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja zadostuje, da organ ugotovi, da eden izmed pogojev, naštetih v 43. členu GZ, ni izpolnjen, organu ni treba presojati, ali so izpolnjeni tudi preostali pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.

_Tožbene navedbe_

15. Tožnica je zoper prvostopenjsko odločbo vložila tožbo v tem upravnem sporu, v kateri izpostavlja, da organ prve stopnje ni pravilno uporabil materialnega prava, saj pri izdaji izpodbijane odločbe ni pravilno upošteval prostorskih aktov občine, in je na tej podlagi napačno zaključil, da pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni. Kot pojasnjuje, namreč upravna enota pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala vseh sprememb in dopolnitev Odloka o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož, zaradi česar je mogoče sklepati, da je izpodbijana odločba nepravilna. V izpodbijani odločbi je tudi napačno poimenovala Odlok o občinskem prostorskem načrtu Ekonomska - poslovna cona Ormož. Odloka s takšnim imenom namreč občina nima, se pa pri umeščanju objektov v prostor uporablja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ekonomska – poslovna cona Ormož (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/2021).

16. Tožnica nadalje nasprotuje stališču upravnih organov, da bi moral biti potek trase kanalizacijskega voda natančno vrisan oziroma določen tudi v grafičnem delu lokacijskega načrta. V kolikor bi bilo navedeno stališče pravilno, namreč na nobenem območju v Sloveniji (po njenem mnenju) ne bi bilo mogoče graditi javne komunalne infrastrukture, saj ta v nobenem prostorskem aktu (v grafičnem delu) ni zarisana natančno. Meni, da je pomembno le to, da je na območju gradnje komunalne infrastrukture opredeljena ustrezna namenska raba prostora, ki tovrstno gradnjo omogoča. 17. Namenska raba zemljišč, na katerih se v obravnavani zadevi predvideva gradnja kanalizacijskega sistema, je ustrezno opredeljena in tovrstne posege tudi dopušča. Dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacijskega sistema je skladna z določbami 11., 16. in 36. člena lokacijskega načrta. V delu, ki se nanaša na izgradnjo komunalne infrastrukture, pa sta po njenem mnenju v celoti skladna tudi tekstualni in grafični del lokacijskega načrta.

18. V utemeljitev svojih navedb se tožnica sklicuje na določbo 11. člena lokacijskega načrta, ki določa, da so vsi opisi in prikazi komunalnih naprav zgolj shematski, in da se natančna trasa posamezne ureditve določi s projektom DGD (po stari zakonodaji PGD), sklicuje pa se tudi na določbo 36. člena lokacijskega načrta, ki dovoljuje odstopanja, po potrebi tudi zunaj območja obdelave. Pojasnjuje, da nadgradnje kanalizacijskega omrežja na posameznem območju ni mogoče tehnično izvesti drugače kot le z izgradnjo novega kanalizacijskega voda. Zatrjuje, da je gospodarska javna infrastruktura v vsakem prostorskem načrtu narisana zgolj shematsko. Četudi namreč nosilec urejanja prostora določi natančno lokacijo gospodarske javne infrastrukture, se nato ta v praksi izvede drugače. Natančna trasa posamezne ureditve se tako določi šele s projektom DGD, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, pri izdelavi projektne dokumentacije pa se uporablja le tekstualni del prostorskega akta.

19. V obravnavani zadevi je projektant pri izdelavi DGD v celoti upošteval razloge za odstopanje od načrtovanih potekov tras, ki jih določa 36. člen lokacijskega načrta. V postopku so bila priložena tudi pozitivna mnenja vseh upravljavcev in nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del dokumentacije. Navedena odstopanja tudi niso v nasprotju z javnim interesom.

20. Pri odločanju v obravnavani zadevi, v kateri je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena dne 17. 11. 2021, zadeva pa še ni pravnomočno zaključena, bi bilo treba po mnenju tožnice uporabiti določila Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 - ZZNŠPP; v nadaljevanju: GZ-1), ki v drugem odstavku 47. člena določa, da je upravni organ vezan na mnenje pristojnega mnenjedajalca, če izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka 43. člena GZ-1. Kot navaja, je Občina A. na svojem območju edina pristojna za pripravo in sprejem občinskih prostorskih aktov in kot taka tudi edina pristojna, razlagati in podati mnenja s tega področja. Svoje mnenje o skladnosti predvidnega posega s prostorskimi akti je občina podala v aktu št. 351-0363/2021 02 25 z dne 20. 10. 2021, ki pa ga upravni organ, v nasprotju s predpisi, pri odločanju ni upošteval. 21. V obravnavani zadevi novogradnjo kanalizacijskega sistema omogoča 16. člen lokacijskega načrta, njegova izgradnja pa je potrebna, kot pojasnjuje tožnica, da se uredi obstoječi sistem odvajanja in čiščenja komunalnih voda v mestu Ormož in v naselju Hardek, ki je neustrezno urejen. Sistem je namreč dotrajan, meteorne in fekalne vode pa niso ločene. Ker je komunalna infrastruktura osnovna infrastruktura vsakega območja urejanja, je z vsemi prostorskimi akti določeno, da se lahko gradi kjerkoli. Pri gradnji kanalizacije je namreč izražen javni interes, saj se z gradnjo varuje okolje, ohranja narava, varujejo vode in omogoča uporabnost in učinkovitost objektov ter njihova usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu.

22. Po mnenju tožnice bi upravni organ moral v postopku presojati tudi preostale pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja po 43. členu GZ.

23. Glede na obrazloženo tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter tožnici izda zahtevano gradbeno dovoljenje.

_Odgovor tožene stranke_

24. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

_Sodna presoja_

25. Tožba ni utemeljena.

26. Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločba, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnice za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacijskega sistema na območju mesta Ormož in naselja Hardek, in sicer iz razloga, ker nameravana gradnja po ugotovitvi upravne enote ni skladna z občinskim lokacijskim načrtom, saj v njegovem grafičnem delu potek trase predvidenega kanalizacijskega sistema, ki ga želi tožnica zgraditi na novo, ni vrisan. Zaradi navedenega je upravna enota mnenja, da nameravana gradnja (v delu, v katerem ta predstavlja novogradnjo) ne izpolnjuje pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja iz točke 1. prvega odstavka 43. člena GZ, v skladu s katerim mora biti gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora.

27. Pri presoji izpolnjevanja pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je upravna enota pravilno uporabila določila GZ, ki so bila v veljavi dne 17. 11. 2021, ko je bila v obravnavani zadevi vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, s tem pa je bil začet tudi postopek odločanja o vloženi zahtevi. Po izrecni določbi prvega odstavka 128. člena GZ-1 je bilo namreč treba postopke, začete pred dnem začetka uporabe GZ-1,1 končati po določbah pred tem veljavnega GZ, tožnica pa tudi ne zatrjuje, da je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja podala zahtevo, da se postopek konča po določbah novega GZ-1 (tretji odstavek 128. člena GZ-1)2. 28. Med strankama v postopku ni sporno, da predstavlja gradnja kanalizacijskega sistema na območju mesta Ormož in naselja Hardek v smislu določb GZ deloma rekonstrukcijo3 obstoječega kanalizacijskega sistema, ki bo v bodoče služil izključno odvodnji meteorne odpadne vode (t.i. meteorna kanalizacija), in da zajema tudi novogradnjo vodov (novo zgrajen objekt)4 kanalizacijskega sistema, ki naj bi se uporabljal za odvodnjo komunalnih odpadnih voda (t.i. fekalna kanalizacija). Prav tako ni sporno (tožnica v tožbi tej ugotovitvi upravnih organov ne nasprotuje5), da v grafičnem delu veljavnega lokacijskega načrta občine potek trase kanalizacijskega sistema, ki naj bi se zgradil na novo, ni predviden, in da potek trase z navedbo in prikazom konkretnih zemljišč, preko katerih bo gradnja cevovoda potekala, določa šele projektna dokumentacija, priložena zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.

29. Med strankama pa je sporno vprašanje, ali je gradbeno dovoljenje v obravnavani zadevi mogoče izdati zgolj na podlagi določil tekstualnega dela lokacijskega načrta, ki sicer v splošnem predvidevajo tudi dopolnitev in nadgradnjo obstoječega kanalizacijskega sistema (16. člen), oziroma vprašanje, ali bi morala biti za izdajo gradbenega dovoljenja trasa kanalizacijskega sistema, ki bo na novo zgrajen (in predstavlja t.i. novo zgrajen objekt), določena vnaprej tudi v grafičnem delu lokacijskega načrta, da bi bilo mogoče šteti, da je predvidena gradnja skladna z določbami veljavnega prostorskega akta oziroma s predpisi o urejanju prostora v smislu 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ.

30. Sodišče se strinja z razlago upravnih organov in se tudi sklicuje na drugi odstavek 71. člena ZUS-1 (upravne enote ter ministrstva, ki je v pritožbenem postopku dopolnilo obrazložitev izpodbijane odločbe), da bi moral biti v obravnavanem primeru potek trase načrtovane novogradnje kanalizacijskega sistema (da bi bil poseg dopusten), predviden tudi v grafičnem delu veljavnega lokacijskega načrta Občine A., saj splošne določbe tekstualnega dela lokacijskega načrta, ki bi jih bilo sicer mogoče (ob ustreznem načrtovanju tras v grafičnem delu) razlagati tudi tako, da dopuščajo novogradnjo kanalizacijskega sistema, izdaje gradbenega dovoljenja same po sebi ne omogočajo. Dopolnitev in nadgradnjo obstoječega kanalizacijskega sistema (vključno z morebitnimi obnovami obstoječih dotrajanih vodov) na načelni ravni lokacijski načrt predvideva v 16. členu, po katerem sta dopolnitev in nadgradnja mogoči povsod tam, kjer je to potrebno zaradi izboljšanja čiščenja odpadnih voda. Besedne zveze „povsod tam“ pa po presoji sodišča ni mogoče razlagati tako široko, kot meni tožnica v tožbi, da 16. člen odloka dopušča umestitev kanalizacijskega sistema kjerkoli v območju urejanja, kjer se pač to pri sestavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izkaže za potrebno oziroma možno - ne glede na to, ali je v grafičnem delu prostorskega akta potek trase sploh vrisan oziroma načrtovan. Pri razlagi določb prostorskih aktov občine s področja urejanja prostora je namreč treba upoštevati tudi pravice tretjih – zlasti lastnikov in uporabnikov zemljišč, na katere se z akti s področja urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor z gradnjo posega.6 Navedeno velja tudi za objekte javne infrastrukture, ki se gradijo v javnem interesu. Za lastnike in uporabnike zemljišč, ki bi jih načrtovani poseg lahko kakorkoli prizadel, je namreč bistvenega pomena, da so z nameravanimi posegi seznanjeni v najzgodnejši fazi načrtovanja – to je že v fazi prostorskega urejanja, ko so še vse možnosti odprte. V tej fazi (ob javni razgrnitvi občinskih aktov s področja urejanja prostora) ima zainteresirana javnost prvič možnost seznaniti se z načrtovanimi rešitvami (na primer s predvidenim potekom tras načrtovanih komunalnih omrežij) in tudi možnost podati pripombe (načelo sodelovanja javnosti)7. Pripravljavci predpisov prostorske ureditve morajo priprave prostorskih rešitev načrtovati čim bolj natančno ravno zato, da se zainteresiranim omogoči učinkovito sodelovanje v postopku. Tako je načrtovanje nove trase kanalizacijskega sistema, šele v fazi pridobivanja dovoljenja za gradnjo, v nasprotju z načelom sodelovanja javnosti, ki mu sledijo zakoni s področja urejanja prostora, ki so tudi podlaga za sprejem občinskih prostorskih predpisov s tega področja – tudi obravnavanega lokacijskega načrta Občine A. S predpisi pa se lahko pod določenimi pogoji dopustijo tudi odstopanja od naprej začrtanih tras. To možnost je, v skladu s takrat veljavno zakonsko ureditvijo8, v 36. členu predvidel tudi lokacijski načrt Občine A. V tem kontekstu (torej v luči dopustnih odstopanj od sicer naprej načrtovanih potekov tras) je treba po presoji sodišča razumeti tudi določbo lokacijskega načrta iz poglavja V. (Pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja), po kateri so vsi opisi in prikazi komunalnih naprav v lokacijskem načrtu zgolj shematski in po kateri se natančna trasa posamezne ureditve določi s projektom PGD. Natančen (oziroma dokončen) potek trase se sicer v okviru dovoljenih odstopanj lahko določi šele v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar le pod pogojem, da je predviden potek trase pred tem, ob sodelovanju javnosti, določil že prostorski akt. 31. Ker grafični del lokacijskega načrta, v obravnavani zadevi, poteka trase kanalizacijskega sistema za odvodnjo komunalne odpadne vode ni predvidel naprej, gradbenega dovoljenja zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ, tudi po presoji sodišča, ni mogoče izdati.

32. Pri odločanju v obravnavani zadevi, je bilo (kot že obrazloženo), treba uporabiti določila GZ, zaradi česar se tožnica v postopku pred sodiščem tudi ne more uspešno sklicevati na ureditev iz 47. člena novega GZ-1 ki, drugače kot pred tem veljavni GZ, ureja vezanost organa na v postopku pridobljena mnenja. Po GZ upravni organ, ki odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, ni vezan na v postopku pridobljena mnenja mnenjedajalcev, ki jih sicer mora presoditi in se do njih obrazloženo opredeliti po vsebini (40. člen GZ). Organ pa na omenjena mnenja ni vezan, saj je dolžan oziroma pristojen po zakonu sam presoditi, ali je nameravana gradnja v skladu s predpisi.9

33. Po presoji sodišča je neutemeljen tudi tožbeni očitek, da bi upravna enota pred odločitvijo morala presoditi izpolnjevanje tudi drugih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 43. členu GZ. Ker morajo biti za izdajo dovoljenja izpolnjeni vsi (v prvem odstavku navedenega člena) našteti pogoji, je neizpolnjevanje zgolj enega od njih razlog za zavrnitev zahteve, kar posledično pomeni, da upravnemu organu v takšnem primeru ni treba ugotavljati izpolnjevanja tudi preostalih pogojev, kot meni to napačno tožnica.

34. Sodišče zavrača tudi tožbeni očitek, da pri odločanju o vloženi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja niso bile upoštevane vse spremembe veljavnega lokacijskega načrta Občine A. Pri navedbi sprememb in dopolnitev veljavnega lokacijskega načrta (to je Odloka o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož) je v obrazložitvi prvostopenjske odločbe na str. 2 sicer res izostala navedba zadnje spremembe odloka (ki je bila objavljena v Uradnem vestniku Občine A., št. 16/2016), kar pa ne pomeni, da ta sprememba pri odločanju ni bila upoštevana. Omenjeno zadnjo spremembo lokacijskega načrta v obrazložitvi svoje odločbe omenja tudi ministrstvo (ko v drugem odstavku na str. 8 obrazložitve omenja zadnjo dopolnitev lokacijskega načrta in njen grafični del „Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 1000“). Ministrstvo je tudi v tem delu obrazložitev izpodbijane odločbe (dopustno in skladno z zakonom) le-to dopolnilo, kar pomeni, da je očitek tožnice, o neupoštevanju vseh veljavnih sprememb in dopolnitev odloka, neutemeljen. Iz enakih razlogov na odločitev v zadevi tudi ni imela vpliva napačna navedba Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ekonomsko – poslovna cona Ormož (v obrazložitvi izpodbijane odločbe na str. 2 je v zapisu poimenovanja odloka izostala beseda „podrobnem“).

35. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, izpodbijana odločba pa je tudi pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

36. Sodišče je v zadevi na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez opravljene glavne obravnave, ker je bilo med strankama sporno le vprašanje pravilne razlage prava, to je določb veljavnega gradbenega zakona ter prostorskega akta občine (lokacijskega načrta), ki je podlaga za izdajo zahtevanega gradbenega dovoljenja in je šlo torej za presojo pravnega vprašanja. Tožeča stranka je sodišču v dokaz svojih navedb predlagala le vpogled v listinska dokazila, nobena od strank v postopku pa tudi ni predlagala, da jo sodišče zasliši oziroma da ji omogoči, da ustno predstavi svoja pravna stališča. 1 GZ-1 se je začel uporabljati dne 1. 6. 2022. 2 Postopki, začeti pred začetkom uporabe GZ-1, so se po tretjem odstavku 128. člena GZ-1, lahko izjemoma (ne glede na določbo prvega odstavka 128. člena GZ-1) dokončali tudi po določbah GZ-1, če je tako zahteval investitor. 3 Rekonstrukcija pomeni, po 35. točki prvega odstavka 3. člena GZ, spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. 4 Po 23. točki prvega odstavka 3. člena GZ je novogradnja gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava; novo zgrajen objekt pa je po 24. točki prvega odstavka 3. člena GZ objekt, ki je popolnoma zgrajen na novo in prej ni obstajal. 5 Dejstva, ki jih stranka ne zanika, se po drugem odstavku 214. člena ZPP štejejo za priznana in jih sodišče v postopku ne ugotavlja (domneva priznanja dejstev). 6 Pri urejanju prostora je namreč treba tehtati in medsebojno usklajevati različne interese v prostoru (tako javne kot tudi zasebne) – načelo usklajevanja interesov, vsebovano v 9. členu zakona o urejanju prostora. 7 Glej 10. in 77. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), katerega določbe so bile podlaga za sprejem lokacijskega načrta Občine Ormož. Podobno ureditev seznanjanja in sodelovanja javnosti že v fazi sprejemanja prostorskih ureditev je najti tudi v kasneje veljavnem ZUreP-2 in sedaj veljavnem ZUreP-3. 8 Tretji odstavek 77. člena ZUreP-1. 9 Tako tudi UPRS v sodbah opr. št. I U 1064/2019 z dne 22. 12. 2020, 12. točka obrazložitve in opr. št. I U 682/2021 z dne 7. 4. 2022, 16. točka obrazložitve.