Jedro

Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožnik protipravno in na nedovoljen način pridobil oziroma toženi stranki odtujil izdelke, ki jih na legalen način ni bilo mogoče dobiti, da tako ravnanje pomeni kršitev pogodbe o zaposlitvi in ima elemente kaznivega dejanja, da je tožena stranka izgubila zaupanje in da zato delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, so bili s tem izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27.3.2003 nezakonita in da se razveljavi in da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in z njim skleniti novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče ni upoštevalo zastaralnih rokov iz 211. člena KZ. Poleg tega tožniku ni dovoljeno očitati kršitve pogodbe o zaposlitvi za dejanje, ki je bilo storjeno najmanj več kot pred tremi leti. Priča T.S. ni bila nepristranska, saj je soobtožena v kazenskem postopku. Med dejanjem in posledico ni vzročne zveze, saj ni dokaza, kdo je priči izročil določene artikle. Zaradi neupoštevanja zastaralnih rokov je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, saj roki v delovnem razmerju ne morejo biti daljši kot so v kazenskem postopku, tam pa so dejanja relativno zastarala. Zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno obravnavo.

Revizija je bila v skladu z določbo 357. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revident je uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Take bistvene kršitve revizijsko sodišče ni ugotovilo, saj je mogoče izpodbijano sodbo v celoti preizkusiti, obrazložitev vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki med seboj tudi niso v nasprotju. Očitana zmotna uporaba materialnega prava pa ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) je eden od razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če ta krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Zakon tudi določa v drugem odstavku 110. člena, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, to pa pod pogojem iz prvega odstavka 110. člena ZDR, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR). Pogodbo o zaposlitvi pa je možno izredno odpovedati tudi ves čas, ko je možen kazenski pregon (drugi odstavek 110. člena ZDR).

Iz dokazov izvedenih v postopku izhaja, da je bila hišna preiskava pri revidentu opravljena 14. marca 2003, iz obtožnega predloga izhaja, da gre za odtujitev predmetov neugotovljenega dne v mesecu februarju 2003, izredna odpoved pa je datirana s 27. marcem 2003. Že samo iz teh dejstev izhaja, da so ugovori revidenta o poteku roka za izredno odpoved neutemeljeni. Izredna odpoved je bila zato dana v 15 dnevnem subjektivnem roku iz 110. člena ZDR in (tudi glede na ugotovitev v izpodbijani sodbi, ki je podobna kot v tožnikovi pritožbi, da je kazenski postopek še v teku) tudi znotraj širšega objektivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR, kjer je določeno, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi ves čas, ko je možen kazenski pregon. To velja tudi v primeru, če je bil revident že tudi sam dolžan podati ustrezne navedbe v postopku na prvi stopnji, navesti dejstva in tudi predlagati izvedbo vseh potrebnih dokazov za podkrepitev svojih trditev, če je bil mnenja, da izredna odpoved ni bila podana v zakonsko določenem prekluzivnem roku, oziroma da je treba za začetek teka rokov upoštevati še kaj drugega, kot je bilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi znano, ne glede na to, da na potek prekluzivnega roka sicer sodišče pazi samo po uradni dolžnosti. Tožnik pa je celo v pritožbenem postopku še zatrjeval, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi preuranjena, kar je v nasprotju s trditvijo v reviziji, da so potekli "zastaralni roki" (rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zastaralen rok, če bi pa bil, bi tožnik moral zastaranje pravočasno ugovarjati).

Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je revident protipravno in na nedovoljen način pridobil oziroma toženi stranki odtujil izdelke, ki jih na legalen način ni bilo mogoče dobiti, da tako ravnanje pomeni kršitev pogodbe o zaposlitvi in ima elemente kaznivega dejanja, da je tožena stranka (odpoved) izgubila zaupanje in da zato delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, so bili s tem izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato revizijsko sodišče reviziji ni moglo ugoditi.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.