Jedro

Takšni razlogi, ko je torej sodišče prve stopnje na eni strani izpovedbo oškodovanke, ki predstavlja v pretežnem edino neposredno in obremenilno pričo in je izpovedovala o odločilnih dejstvih, ocenilo kot verodostojno in prepričljivo, na drugi strani pa kot nelogično in neskladno, pa so v precejšnji meri s seboj v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obdolženega D.C. se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je z uvodoma navedeno sodbo obdolženega D.C. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem in drugem odstavku 57. člena v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 58. člena KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je po prvem odstavku 191. člena KZ-1 določilo kazen osem mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter sodno takso v znesku 112,00 EUR. Po 8. točki drugega odstavka 92. člena ZKP je obdolžencu naložilo še stroške oškodovanke in njene pooblaščenke, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovano M.B. s priglašenim premoženjsko pravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP pa je odločilo, da mora obdolženec povrniti krivdno povzročene stroške v zvezi z vročanjem sodnega pisanja v višini 52,40 EUR. To je v odločilnem povzeta vsebina izreka, izdanega v sodbi I K 50951/2019. 2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje so se pritožili obdolženčevi zagovorniki zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kot navajajo v uvodu pritožbe. Sodišču druge stopnje predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovorniki obdolženca sicer izrecno uveljavljajo le pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, vendar je sodišče druge stopnje v navedbah, da je sodišče prve stopnje na eni strani izpovedbo oškodovanke ocenilo kot verodostojno ter smiselno enako ves čas postopka, na drugi strani pa, da je njena izpovedba neverodostojna, prepoznalo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, v čimer jim je potrebno pritrditi.

5. Sodišče druge stopnje primarno poudarja, da je bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP med drugim podana, če so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Kot odločilna je šteti vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe (sedmi do deseti odstavek 364. člena ZKP). Sklepanje o tem, ali je neko dejstvo dokazano ali ne, pa mora temeljiti na kritični, logični in življenjsko izkustveni presoji. Zagovorniki obdolženca zato pravilno poudarjajo, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi »prišlo v nasprotje s samim seboj«. V točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe namreč ni podvomilo v verodostojnost oškodovankine izpovedbe, temveč je po presoji le-te, podane v različnih fazah kazenskega postopka, oškodovanki verjelo, da je zaradi konstantnega in stopnjujočega psihičnega nasilja, ki je dne 29. 4. 2018, preraslo tudi v fizično nasilje, večkrat iz strahu pred obdolžencem, tudi zapustila skupno prebivališče, nato pa zaključilo, da je verjeti oškodovanki, da je obdolženec, na v izreku opisan način, z njo boleče in ponižujoče ravnal in jo z nasilnim omejevanjem njenih pravic v skupnosti spravljal v podrejeni položaj. V nasprotju z navedenim, pa je sodišče prve stopnje v točki 5 obrazložitve izpodbijane sodbe, kljub temu, da je izpovedbi oškodovanke verjelo in jo ocenilo kot prepričljivo, navedlo, da je oškodovanka svojo izpovedbo spreminjala, zato je ta po presoji sodišča prve stopnje nelogična in neprepričljiva. V tej zvezi je nadalje podalo tudi razloge o zagovoru obdolženca in izpovedbi priče I.K., ki sta v ključnem diametralno nasprotna izpovedbi oškodovanke, ter ju ocenilo kot prepričljivejša od oškodovankine izpovedbe, zato je verjelo slednjima in ne oškodovanki. Takšni razlogi, ko je torej sodišče prve stopnje na eni strani izpovedbo oškodovanke, ki predstavlja v pretežnem edino neposredno in obremenilno pričo in je izpovedovala o odločilnih dejstvih, ocenilo kot verodostojno in prepričljivo, na drugi strani pa kot nelogično in neskladno, pa so v precejšnji meri s seboj v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Ob navedenem sodišče druge stopnje sicer ni prezrlo, da se v obravnavani zadevi obdolžencu v okviru kaznivega dejanja nasilja v družini, očita več izvršitvenih ravnanj, kar pomeni torej več različnih situacij, ki jih je potrebno razčistiti in v sodbi obrazložiti. Vendar pa mora sodba, vsebovati razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki morajo biti logični in skladni, kar zlasti velja za razhajanja v izpovedbi oškodovanke (ki v obravnavani zadevi predstavlja ključno obremenilno pričo). V tej zvezi se namreč postavi vprašanje resničnosti nekaterih ključnih trditev v njeni izpovedbi in posledično zaključkov sodišča prve stopnje, odločilnih za sprejeto odločitev, kot to pravilno poudarjajo zagovorniki obdolženca.

7. Bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP imajo vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Zaradi narave ugotovljenih kršitev sodišče druge stopnje ni moglo presojati ostalih pritožbenih navedb zagovornikov v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje bo zatorej v ponovljenem postopku kritično premotrilo tudi morebitno utemeljenost le-teh, izvedlo bo vse dokaze, ki so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja in tehtno razčlenilo vse elemente obdolženemu očitanega kaznivega dejanja, še posebej element spravljanja v skupnosti podrejen položaj, nato pa v zadevi ponovno odločilo.

8. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in odredilo, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom, ki v predmetni kazenski zadevi še ni zavzel stališča. 9. Sklep sodišča druge stopnje temelji na prvem in četrtem odstavku 392. člena ZKP.