Jedro

Nasprotna udeleženka ne more utemeljevati interesa za pridobitev celotne parcele [...] z navedbami, da se ne želi voziti po delu svoje sosednje parcele oziroma da namerava na tem delu odlagati določene stvari in si urediti nek nadstrešek ter lopo (s čimer bi sama sebi onemogočila vožnjo).

Možnost uporabe lastne nepremičnine ne predstavlja posega v ustavno pravico do zasebne lastnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I., II. in IV. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka, predlagateljica in udeleženec sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se parcela št. 943/1 k.o. 00001 razdeli tako, da prejmeta predlagateljica in udeleženec novo parcelo št. 943/5, nasprotna udeleženka pa novo parcelo št. 943/6 (I. točka izreka). Skica sodnega izvedenca A. A. z dne 13. 9. 2022, v kateri je prikazana ta delitev in naslovna stran Elaborata parcelacije z dne 11. 10. 2022, sta sestavni del tega sklepa (II. točka izreka). Skupni stroški znašajo 2.463,62 EUR (III. točka izreka). Udeležencu je naložilo, da povrne predlagateljici 554,30 EUR skupnih stroškov, nasprotna udeleženka pa mora povrniti predlagateljici 1.355,00 EUR skupnih stroškov, oba v roku 15 dni (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev v I., II. in IV. točki izreka se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščenki. V obsežni pritožbi navaja, da je odločitev nepravilna, pavšalna in nezakonita. Sodišče prve stopnje je ravnalo pristransko in ni ugotavljalo upravičenih interesov nasprotne udeleženke. Zagrešilo je celo vrsto procesnih kršitev, zmotno je uporabilo materialno pravo in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Gre za neutemeljeno, neekonomično drobitev že tako majhne parcele. Nasprotna udeleženka potrebuje celotno parcelo št. 943/1 zaradi ustanovljene nujne poti. Ne drži, da je ta parcela fizično deljiva. Zaključki sodišča prve stopnje so arbitrarni in pomanjkljivi. Predmetni postopek je bil voden izključno v interesu predlagateljice in udeleženca. Odločitev koristi le slednjima. V celoti je bilo ugodeno njunemu predlogu. Zato bi morala sama nositi skupne stroške. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Predlagateljica in udeleženec sta odgovorila na pritožbo. Podanim navedbam sta nasprotovala in pritrjevala odločitvi sodišča prve stopnje. Priglasila sta pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločilo o razdružitvi parcele št. 943/1, ki je v solasti predlagateljice in udeleženca do skupnega deleža 45 % ter nasprotne udeleženke do deleža 55 %. Ob upoštevanju drugega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika, po katerem imajo solastniki primarno pravico, da v naravi prejmejo tisti del zemljišča, za katerega izkažejo upravičen interes, je predlagateljici in udeležencu dodelilo severozahodni del te parcele (površine 43 m2, ki predstavlja novo parcelo št. 943/5)2, nasprotni udeleženki pa severovzhodni in južni del (površine 54 m2, ki predstavlja novo parcelo št. 943/6). Ta delitev je podrobneje prikazana v skici izvedenca A. A. z dne 13. 9. 2022. 6. Upravičena je ugotovitev, da je predmetna parcela v naravi deljiva. V zvezi s tem nima pritožbeno sodišče nobenega pomisleka. Ne drži, da je ta zaključek pavšalen, arbitraren, napačen in pomanjkljiv, kot navaja pritožnica. Pritožbeni razlogi, ki jih v zvezi s tem ponuja, niso utemeljeni. Razpredanja o rabi oziroma potrebi po prehodu do določenih sosednjih nepremičnin (o zatrjevani nujni poti, o čemer več v nadaljevanju), tega ne omajejo. Kot izhaja iz spisovnih podatkov predstavlja parcela št. 943/1 v naravi prosto zemljišče (dvorišče) v naselju vaškega tipa. Namenjeno je hoji, vožnji, parkiranju in odlaganju stvari. Meri 97 m2. To parcelo je sodišče prve stopnje geodetsko (s parcelacijo) razdelilo v dve novi parceli, ki po površini ustrezata solastniškim deležem predlagateljice in udeleženca ter nasprotne udeleženke. Tehtnih in prepričljivih razlogov, da se je (in zakaj naj bi se) s tem bistveno zmanjšala vrednost, pritožba ne poda. Ne drži, da naj bi šlo za nekakšno neekonomično drobitev že tako majhne parcele in da bi morala izvedenka še dodatno presojati smotrnost te delitve ter v tem smislu upoštevati njej "upravni status".

7. Neuspešna so pritožbena stališča, da delitev ni dopustna zaradi nujne poti. Ta nujna pot je bila s sodnim sklepom ustanovljena preko parcel št. 944 in 940, v korist nižje ležečih parcel, ki so v lasti nasprotne udeleženke. V širino meri 3 metre, namenjena pa je vožnji z osebnimi vozili, kmetijskimi in delovnimi stroji ter manjšimi tovornimi vozili. Po predmetni parceli št. 943/1 (naprej do javne ceste) ni bila določena, ker je bila ta parcela v solasti nasprotne udeleženke. To iz spisovnih listin3 jasno izhaja. Pritožbeno navajanje, da trasa te nujne poti poteka tudi po parceli št. 943/1 oziroma da naj bi imela nasprotna udeleženka pravico vzpostaviti nujno pot po parceli št. 943/1, ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da parcela št. 943/1 in sosednja parcela št. 943/2, ki je v izključni lasti nasprotne udeleženke, predstavljata v naravi "eno celoto". Tako je ob zaslišanju dne 30. 5. 2022, ko je opisovala dejansko stanje stvari, povedala nasprotna udeleženka. Pritožbeno navajanje, da je ta njena izjava upoštevana izven konteksta in napačno, ne prepriča. Novo parcelo št. 943/6, ki jo bo nasprotna udeleženka z delitvijo dobila, bo lahko skupaj s parcelo št. 943/2 uporabljala za povezavo do javne ceste. Celotna širina tega zemljišča (nove parcele št. 943/6 in parcele št. 943/2) znaša na severni strani približno šest metrov, na južni strani pa bistveno več. Povsem sprejemljivo je stališče izpodbijanega sklepa, da predlagana delitev nasprotne udeleženke ne ovira pri uporabi nujne poti oziroma drugače rečeno, pri njenem dostopu do javne ceste. Ne drži, da je sodišče prve stopnje ignoriralo njene ugovore ter da je predmetna odločitev v škodo pridobljenih pravic. Pritožničina navajanja, da potrebuje zaradi nujne poti celotno parcelo št. 943/1 oziroma vsaj pas zemljišča po tej parceli, ki meri v širino tri metre, niso utemeljena. To velja tudi za kritiko, da naj bi bili zaključki napačni, nezakoniti, arbitrarni in pristranski. Poudariti velja, da prvostopenjsko sodišče ni brez soglasja "vključilo" v to delitev parcele št. 943/2. Lastništvo te sosednje parcele in celotni razpoložljivi prostor je upoštevalo kot objektivno dejstvo, v kontekstu omenjenega dostopa do javne ceste. Možnost uporabe lastne nepremičnine ne predstavlja posega v ustavno pravico do zasebne lastnine.

8. Nasprotna udeleženka ne more utemeljevati interesa za pridobitev celotne parcele št. 943/1 z navedbami, da se ne želi voziti po delu svoje sosednje parcele oziroma da namerava na tem delu odlagati določene stvari in si urediti nek nadstrešek ter lopo (s čimer bi sama sebi onemogočila vožnjo). Drugačna pritožbena zavzemanja niso pravilna. Sodišče prve stopnje je s tem povezane dokaze, predložene na zadnjem naroku, upravičeno štelo za nepotrebne. Ta odločitev je ustrezno obrazložena. To je poglavitni razlog, zakaj teh dokazov ni izvedlo. Dostavek, da so bili ti dokazi prepozni, je pomožnega značaja. Obsežna pritožbena kritika, ki gre mestoma mimo razlogov, podanih v izpodbijanem sklepu, ni uspešna. Prav tako je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre pri nameravani postavitvi določenih objektov na parceli št. 943/2 za pravno nerelevantna oziroma neutemeljena dejstva. Ne drži, da se do teh trditev ni želelo opredeliti in da sklepa v tem delu, zaradi domnevnih nasprotij, ni mogoče preizkusiti. Nasploh pa pritožnica nima prav, ko zatrjuje, da ji je sodišče prve stopnje odvzelo možnost obravnavanja ter zagrešilo vrsto procesnih kršitev, od izdaje sodbe (sklepa) presenečenja, kršitve pravice do poštenega sojenja, enakosti pred zakonom in pravice do enakega varstva pravic, pa do procesnih kršitev po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Do bistvenih navedb nasprotne udeleženke se je opredelilo. Če je zanemarilo kakšno pravno nerelevantno dejstvo, to ne pomeni, da je bilo pristransko. Prav tako ne drži, da je napačno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo.

9. Sodišče prve stopnje se pri svoji odločitvi res sklicuje na mnenje izvedenke B. B. Povzelo je določene ugotovitve, stališča in pojasnila iz tega mnenja. Prav tako se je opredelilo do bistvenih pripomb nasprotne udeleženke, ki jih je podala v postopku na prvi stopnji. Obrazložilo je, zakaj je to mnenje sprejelo oziroma zakaj je štelo, da so s predlaganim načinom delitve, ki je bil v priloženi skici zgolj ilustrativno predstavljen, v največji meri varovani interesi vseh udeležencev. S temi zaključki pritožbeno sodišče soglaša. Pritožbena polemika tega ne omaje. Pritožnica ne upošteva, da je to izvedensko mnenje zgolj eden od dokazov, ki so bili izvedeni v tem postopku. Pri končni odločitvi je sodišče prve stopnje upoštevalo še vse druge dokaze oziroma presodilo celotno procesno gradivo. Svojo odločitev je skrbno in podrobno obrazložilo. Te kompleksnosti in celovitosti pritožba ne upošteva. Podaja lastna, nekritična in povsem subjektivna stališča v zvezi s tem, do česar bi se izvedenka še mogla opredeliti ter na katerih področjih naj bi bile njene ugotovitve nepravilne, pomanjkljive in pristranske. Neutemeljeno je tudi navajanje, da je bilo nasprotni udeleženki v postopku z izvedenci odvzeta pravica do izjave in obravnavanja, kar utemeljuje s tem, da v fazi izdelave geodetske skice in elaborata ni več mogla uveljavljati svojih predlogov in interesov. Če se nasprotna udeleženka ni strinjala z nakazano vsebinsko odločitvijo, to ne pomeni, da je bila s tem kršena njena pravice do sodelovanja v postopku (22. člen Ustave).

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je predmetna odločitev uravnotežena in ustrezno upošteva tako skupen interes predlagateljice in udeleženca, kot interes nasprotne udeleženke. Razlogi so jasni, razumljivi, celoviti in vsebinsko sprejemljivi. Drugačna pritožbena navajanja niso utemeljena. Sodišče prve stopnje sicer ni zaslišalo predlagateljice in udeleženca (ker se, kot je pojasnilo, nista udeležila naroka, na katerega sta bila vabljena zaradi zaslišanja). Vendar pa je prepričljivo pojasnilo, da slednja (poleg nasprotne udeleženke in njene družine) vsaj občasno uporabljata parcelo št. 943/1 za hojo in vožnjo. Drugega dostopa do svojih parcel št. 944 in 4879 namreč nimata. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je ta zaključek v dejanskem smislu nepravilen, protispisen in nerazumljiv. Nenazadnje je nasprotna udeleženka ob zaslišanju še sama povedala, da ne drži, da [predlagateljica in udeleženec] nista nikoli uporabljala parcele št. 943/1. Z zavzemanjem, da je izkazala močnejši interes oziroma interes za pridobitev celotne parcele št. 943/1, pritožnica ne prepriča. Tudi predlagateljica in udeleženec imata upravičeno pričakovanje, da pridobita del zemljišča, ki bo namenjen dostopu in dovozu do njunih sosednjih parcel. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, sama možnost gradnje pri tem ni bistvena. Obsežno pritožbeno ukvarjanje s temi okoliščinami zato ni odločilno.

11. Pravilna je tudi stroškovna odločitev. V predmetnem postopku je bila opravljena delitev solastninske skupnosti med predlagateljico in udeležencem na eni strani, ter nasprotno udeleženko na drugi. Ta postopek je bil izveden tudi v interesu nasprotne udeleženke. Ne drži, da je bil izveden zgolj v interesu predlagateljice in udeleženca, kot zmotno trdi pritožba, ker se z vsebino odločitve ne strinja. Pritožbeno navajanje, da bi morala predlagateljica in udeleženec v celoti nositi skupne stroške postopka, ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je v skladu s 126. členom ZNP pravilno odločilo, da vsak udeleženec nosi skupne stroške v sorazmerju z velikostjo svojega solastnega deleža. Prav tako ni utemeljeno pritožbeno navajanje, da naj bi bila predhodna nemožnost sporazumne delitve nekakšna procesna predpostavka za stroškovno odločitev ter da bi morala predlagateljica nositi določen del povišanih stroškov geodetskega izvedenskega mnenja (povezanih s postavitvijo novega izvedenca zaradi zdravstvenih težav prejšnjega izvedenca), ker naj bi pri tem šlo za naključje, ki se je primerilo njej.

12. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere v obsegu iz drugega odstavka 350. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP, pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev v II. točki izreka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.

1 V nadaljevanju je oznaka katastrske občine izpuščena. 2 Sodišče prve stopnje je zapisalo, da sta predlagateljica in udeleženec izrecno navedla, da želita ohraniti solastninsko razmerje na novi parceli. Soglasje nasprotne udeleženke v zvezi s tem, kot navaja v pritožbi, ni potrebno. 3 Priloženi sklep Okrajnega sodišča v Kopru, N 113/2006 z dne 20. 5. 2015, s katerim je bila ustanovljena nujna pot.