Jedro

Sodišče prve stopnje je v zvezi s prehodom bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine spregledalo, da hipoteki z ID znakoma 131. in 133. nista bili ustanovljeni na podlagi sodnega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 12. člena ZVEtL). Glede na navedeno morata predmetni hipoteki v skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 12. člena ZVEtL preiti na vse posamezne etažne dele.

Izrek

I. Pritožba prvega priglasitelja se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v točkah I./2.)/4. in III. izreka potrdi.

II. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v 5. alineji točke I./1.) ter v točkah I./2.)/2. in I.)2.)/3. izreka potrdi.

III. Pritožbi tretje priglasiteljice se delno ugodi tako, da se hipoteki z ID pravice 131. in ID pravice 133. skupaj z zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa preneseta tudi na posamezna dela stavbe z ID znakoma -2761-2 ter -2761-3. IV. V preostalem delu se pritožba tretje priglasiteljice zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

V. Prvi priglasitelj, tretja priglasiteljica in nasprotni udeleženec krijejo vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z naslovom G.8a, M., ID znak 2761, stoječi na parceli z ID znakom 1349/6 (točka I. izreka) in sklenilo, da so splošni skupni deli stavbe parcela z ID znakom 1349/6, del stavbe z ID znakom 2761-5 in del stavbe z ID znakom 2761-8 (1. do 3. alineja točke I./1.) izreka), ki so last: vsakokratnega lastnika dela stavbe z ID znakom 2761-1 do 917/1930 celote, vsakokratnega lastnika dela stavbe z ID znakom 2761-2 do 247/1930 celote, vsakokratnega lastnika dela stavbe z ID znakom 2761-3 do 160/1930 celote, vsakokratnega lastnika dela stavbe z ID znakom 2761-4 do 482/1930 celote, vsakokratnega lastnika dela stavbe z ID znakom 2761-6 do 58/1930 celote, vsakokratnega lastnika dela stavbe z ID znakom 2761-7 do 20/1930 celote ter vsakokratnega lastnika dela stavbe z ID znakom 2761-9 do 46/1930 celote (4. do 10. alineja točke I./1.) izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje sklenilo še, da se na posameznih deli stavbe z ID znaki 2761-1 2761-4, 2761-6,2761-7 in 2761-9 vpiše lastninska pravica nasprotnega udeleženca do celote ter se navedene posamezne dele stavbe preneseta hipoteki z ID pravice 131. in ID pravice 133. skupaj z neposrednima izvršljivostma notarskih zapisov (točke I./2.)/1., 4., 5., 6., 7. izreka). Prav tako je sodišče sklenilo, da se na posameznem delu stavbe z ID znakom 2761-2 vpiše lastninska pravica v korist predlagatelja do celote in da se na posameznem delu stavbe z ID znakom 2761-3 vpiše lastninska pravica v korist drugega priglasitelja do celote (točki I./2.)/2., 3. izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje zemljiški knjigi še odredilo, da po pravnomočnosti tega sklepa izvede vpis etažne lastnine, kot izhaja iz točke I. izreka sklepa, in sicer v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka z ID zaznambe 152. ter izbriše zaznambo postopka za vzpostavitev etažne lastnine z ID zaznambo 152. (točka II. izreka), kakor tudi zavrnilo predlog priglasitelja za vpis lastninske pravice na delu stavbe z ID znakom 2761-4 (točka III. izreka).

2. Zoper citirani sklep sodišča prve stopnje se pritožujejo prvi priglasitelj, tretja priglasiteljica in nasprotni udeleženec.

3. Prvi priglasitelj izpodbija točki I./2.)/4. in III. izreka sklepa sodišča prve stopnje, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter 37. členom Zakona o nepravnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da na delu stavbe z ID znakom 2671-4 vpiše lastninsko pravico na ime pritožnika, vse s stroškovno posledico za nasprotnega udeleženca.

Bistvo pritožbene graje je, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa opustilo navedbo pravnega predpisa na podlagi katerega je sprejelo sporno odločitev, zaradi česar izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb nepravdnega postopka. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo, da so pravni predniki pritožnika lastninsko pravico na predmetnem stanovanju pridobili tudi s priposestvovanjem na podlagi določil Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR), zato ima pritožnik dva ločena pravna naslova za pridobitev lastninske pravice. V nadaljevanju pritožba poudarja, da sodba Okrožnega sodišča v Mariboru II P 852/2011 nima stvarnopravnih učinkov, zato ne more in ne sme posegati v lastninsko pravico pritožnika. Odškodnina, ki jo je slednji prejel na podlagi navedene sodbe je namreč nižja od vrednosti stanovanja. Vsekakor pa sodišče prve stopnje na predmetnem stanovanju ne bi smelo vpisati lastninske pravice v korist nasprotnega udeleženca, temveč eventualno le v korist prodajalca Ž. d.d. V pravočasni dopolnitvi pritožbe je prvi priglasitelj dodal še, da sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo, na kateri pravni podlagi je ugotovilo lastninski pravici predlagatelja in drugega priglasitelja na posameznih delih stavbe z ID znakoma 2761-2 oziroma 2761-3, sicer pa je ponovil svoje navedbe iz pritožbe.

4. Predlagatelj, drugi priglasitelj in nasprotni udeleženec na pritožbo prvega priglasitelja niso odgovorili, tretja priglasiteljica pa je v odgovoru na pritožbo poudarila, da je vodenje pravdnega postopka za plačilo odškodnine izraz volje pritožnika, da na spornem posameznem delu stavbe ne pridobi lastninske pravice. Posledično je tretja priglasiteljica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje.

5. Tretja priglasiteljica sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlagateljev predlog za vzpostavitev etažne lastnine zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za nasprotnega udeleženca.

Bistvo pritožbene graje je, da predlagatelj sploh ni podal samostojnega predloga za vzpostavitev etažne lastnine na predmetni nepremičnini, ampak je samo priglasil udeležbo v drugem nepravnem postopku, ki se je pred sodiščem prve stopnje vodil pod opr. št. N 350/2009. Sodišče prve stopnje je tako samo po uradni dolžnosti odločilo, da se M. K. šteje za predlagatelja v predmetnem postopku, kar pa je v nasprotju z določili ZVEtL. V nadaljevanju pritožba navaja še, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi spornosti dejanskega stanja razpisati narok oziroma v obrazložitvi izpodbijanega sklepa vsaj pojasniti, zakaj naroka ni razpisalo, česar pa ni storilo. Nazadnje pritožba izpostavlja še, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o prenašanju bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine, saj je spregledalo, da hipoteki z ID znakoma 131. in 133. nista bili ustanovljeni na podlagi sklepa o izvršbi, ampak na podlagi pravnih poslov, zato bi ju sodišče prve stopnje moralo prenesti na vse posamezne dele stavbe, kot to določa prvi odstavek 12. člena ZVEtL.

6. Predlagatelj, prvi in drugi priglasitelj ter nasprotni udeleženec na pritožbo tretje priglasiteljice niso odgovorili.

7. Nasprotni udeleženec izpodbija 5. alinejo I./1.) točke in točki I./2.)/2. ter I./2.)/3. izreka sklepa sodišča prve stopnje, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlagateljev predlog za vzpostavitev etažne lastnine zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je prekršilo prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem), zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb nepravdnega postopka, saj predhodno vložen predlog ni bil zavržen zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, temveč zaradi nedopustnosti, ker predlagatelj ni mogel dokazati lastništva. V nadaljevanju pritožba navaja še, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo na podlagi navedb predlagatelja, ki niso skladna z listinami v spisu in da bi moralo sodišče pri odločanju upoštevati domneve iz 9. člena ZVEtL. Nazadnje pritožba poudarja še, da je nasprotni udeleženec predmetno nepremičnino kupil na podlagi javnega razpisa in da je sodišče prve stopnje navkljub elaboratu spregledalo, da predlagatelj na podlagi kupoprodajne pogodbe ni upravičen do drugih prostorov (kleti, podstrešja, itd.).

8. Predlagatelj ter prvi in drugi priglasitelj na pritožbo nasprotnega udeleženca niso odgovorili, tretja priglasiteljica pa je v odgovoru na pritožbo izpostavila, da je v primeru spremembe izpodbijanega sklepa, v smislu prenosa lastninske pravice na posameznih delih z ID znakoma 2761-2 in 2761-3 na nasprotnega udeleženec, potrebno nanju prenesti tudi hipoteki z ID znakoma 131.in 133..

9. Pritožba prvega priglasitelja ni utemeljena.

10. Pritožba tretje priglasiteljice je delno utemeljena.

11. Pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

12. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 37. členom ZNP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje po pregledu in proučitvi sodnega spisa ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbo zatrjevanih bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, v zvezi s prehodom bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine (12. člen ZVEtL) pa je zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

O pritožbi prvega priglasitelja:

13. Prvi priglasitelj sklep sodišča prve stopnje izpodbija v delu, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe z ID znakom 2671-4 in namesto pritožnika na tem posameznem delu kot zemljiškoknjižnega lastnika določilo nasprotnega udeleženca.

14. Uvodoma pritožba navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo materialnega predpisa, na podlagi katerega je sprejelo svojo odločitev (premisa maior sodniškega silogizma), kar naj bi predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb nepravdnega postopka.

15. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa obširno in pravilno pojasnilo, zakaj prvemu priglasitelju ne pripada lastninska pravica na posameznem delu stavbe z ID znakom 2671-4, pri tem pa res ni navedlo materialnopravne podlage za svojo določitev, kar pa ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve, kot to zmotno meni pritožba.

16. V skladu z 6. alinejo 358. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je pritožbeno nesporno, da je prvi priglasitelj na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. II P 852/2011 z dne 13. 7. 2013, ki je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1397/2013 z dne 25. 2. 2014, prejel odškodnino v višini 42.000,00 EUR s pripadki, ki dejansko predstavlja tržno vrednost posameznega dela stavbe z ID znakom 2671-4, ki ga je pritožnik sicer res kupil, vendar se zaradi napačne navedbe parcelne številke v celotni verigi kupoprodajnih pogodb (kupoprodajna pogodba z dne 28. 12. 1991, kupoprodajna pogodba z dne 12. 1. 1998 in kupoprodajna pogodba z dne 17. 10. 2003 ter aneks k tej pogodbi z dne 11. 6. 2007) ni uspel vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik predmetnega stanovanja. Navedeno pomeni, da dosojena odškodnina dejansko zajema tudi kupnino za predmetno stanovanje (ki je po kupoprodajni pogodbi z dne 17. 10. 2003 znašala 20.000,00 EUR) in posledično pritožniku omogoča, da si z njo zagotovi drugo primerno nadomestno stanovanje, s čimer bo njegov položaj enak, kot je bil pred škodnim dogodkom (169. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), kot je sodišče druge stopnje to podrobneje že pojasnilo v sodbi, opr. št. I Cp 1397/2013 z dne 25. 2. 2014. Glede na navedeno pritožnik ne izkazuje več upravičenja do pridobitve lastninske pravice na navedenem posameznem delu stavbe, zato ne more imeti statusa pridobitelja posameznega dela stavbe v smislu 3. člena ZVEtL.

17. Res je, da pritožnikov pravni naslovi (kupoprodajna pogodba z dne 28. 12. 1991, kupoprodajna pogodba z dne 12. 1. 1998 in kupoprodajna pogodba z dne 17. 10. 2003 ter aneks k tej pogodbi z dne 11. 6. 2007) za pridobitev lastninske pravice na predmetnem posameznem delu stavbe ni bil pravnomočno odpravljen, razveljavljen ali spremenjen, kot to izpostavlja pritožba, ki pa ob tem spregleda dejstvo, da bi bil prvi priglasitelj v primeru pridobitve lastninske pravice na predmetnem posameznem delu in že prejete odškodnine (vrnjene kupnine) za predmetno stanovanje neupravičeno obogaten (190. člen OZ), in to ne glede na dejstvo, da sodba, s katero sodišče v pravdnem postopku tožeči stranki prisodi odškodnino, sama po sebi ne more ustvarjati stvarnopravnih učinkov.

18. V nadaljevanju pritožba navaja, da so pravni predniki pritožnika lastninsko pravico na predmetnem posameznem delu (stanovanju) pridobili tudi s priposestvovanjem na podlagi ZTLR v letu 2001, kar pa predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je pravno neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP), saj pritožnik ne zatrjuje in izkazuje, da teh navedb ni mogel podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Posledično se sodišče druge stopnje do tovrstnih navedb ne bo podrobneje opredeljevalo (prvi odstavek 360. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

19. Nazadnje sodišče druge stopnje v luči pritožbene graje pojasnjuje še, da je sodišče prve stopnje kot lastnika posameznega dela stavbe z ID znakom 2671-4 pravilno določilo nasprotnega udeleženca in ne gospodarsko družbo Ž., d.d., saj je nasprotni udeleženec od pravdnega prednika imenovane družbe K. - p., d.d. kupil predmetno stanovanje, in sicer s kupoprodajno pogodbo z dne 28. 7. 2006. 20. V dopolnitvi pritožbe prvi priglasitelj neutemeljeno dodaja še, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, na kakšni pravni podlagi je ugotovilo lastninsko pravico predlagatelja na posameznem delu stavbe z ID znakom 2761-2 oziroma drugega priglasitelja na posameznem delu stavbe z ID znakom 2761-3, saj je slednje razvidno iz 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Glede na naravo postopka pa je jasno, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na določilih 3. do 5. člena ZVEtL.

21. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo prvega priglasitelja v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP), pri tem pa se je opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

22. Prvi priglasitelj s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 35. in 37. členom ZNP).

23. Tretja priglasiteljica stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 35. in 37. členom ZNP).

O pritožbi tretje priglasiteljice:

24. Tretja priglasiteljica uvodoma neutemeljeno navaja, da predlagatelj ni podal samostojnega predloga za vzpostavitev etažne lastnine na predmetni nepremičnini oziroma, da je sodišče prve stopnje samo po uradni dolžnosti odločilo, da se M. K. šteje za predlagatelja v tem postopku.

25. Pregled zadeve namreč pokaže, da je pred sodiščem prve stopnje potekal postopek za vzpostavitev etažne lastnine, ki se je vodil pod opr. št. N 350/2009 in v katerem je predlagatelj priglasil svojo udeležbo in uveljavljal lastninsko pravico na stanovanju št. 3, ki naj bi se nahajalo v stavbi št. 1499, ki leži na parc. št. 1348/1 in parc. št. 1348/2, oboje k.o. M.. Na terenskem ogledu je s strani sodišča postavljeno geodetsko podjetje G., S. L., s.p. ugotovilo, da se navedeno stanovanje dejansko nahaja v drugi stavbi št. 2596, ki stoji na parc. št. 1349/1, k.o. M., ki ima svoj vhod in svoje ostrešje. Z navedenimi ugotovitvami je sodišče prve stopnje predlagatelja obvestilo z dopisom z dne 26. 6. 2012 in slednji je z dopisom z dne 11. 7. 2012 odgovoril, da naj ga sodišče šteje kot predlagatelja za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi št. 2596, sedaj št. 2761. 26. Posledično je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 300. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP sklenilo, da bo ločeno obravnavalo zahtevek predlagatelja v predmetnem nepravdnem postopku, kot je to razvidno iz sklepa, opr. št. N 350/2009 z dne 5. 9. 2012. 27. Sodišče prve stopnje tako ni zagrešilo s pritožbo očitane absolutne bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, saj je predlagatelj z vlogo z dne 11. 7. 2012 podal samostojen predlog za vzpostavitev etažne lastnine na predmetni nepremičnini (14. člen ZVEtL).

28. V nadaljevanju je pritožba neutemeljeno graja, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi spornosti dejanskega stanja razpisati narok oziroma v obrazložitvi izpodbijanega sklepa vsaj pojasniti, zakaj naroka ni razpisalo. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZVEtL namreč sodišče opravi narok le, kadar je to po njegovem mnenju smotrno. Sodišče prve stopnje se je v danem primeru pravilno odločilo, da naroka ne razpiše, saj je o vseh spornih vprašanjih med udeleženci postopka mogoče meritorno odločiti že na podlagi listinskih dokazov v spisu, zato bi bila oprava naroka v nasprotju z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka. Glede na navedeno in dejstvo, da nobene izmed udeležencev postopka tudi ni podal konkretnega predloga za razpis naroka, sodišče prve stopnje slednjega tudi ni bilo dolžno pojasniti v izpodbijanem sklepu, saj ima glede oprave naroka samo diskrecijsko pravico.

29. Ima pa obravnavana pritožba prav, da je sodišče prve stopnje v zvezi s prehodom bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine spregledalo, da hipoteki z ID znakoma 131. in 133. nista bili ustanovljeni na podlagi sodnega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 12. člena ZVEtL), temveč na podlagi pravnih poslov, in sicer hipoteka z ID znakom 131. na podlagi notarskega zapisa pogodbe o najetju dolgoročnega deviznega kredita in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z vknjižbo skupne hipoteke na nepremičnini, opr. št. SV 1058 z dne 18. 8. 2006, hipoteka z ID znakom 133. pa na podlagi notarskega zapisa o zavarovanju denarne terjatve z vknjižbo skupne hipoteke, opr. št. SV 456/08 z dne 23. 6. 2008, kot je to razvidno iz zemljiškoknjižnega izpiska (prilogi spisa B1 in B2). Glede na navedeno morata predmetni hipoteki v skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 12. člena ZVEtL preiti na vse posamezne etažne dele, tudi na posamezna dela z ID znakoma 2761-2 (katerega lastnik je predlagatelj) in 2761-3 (katerega lastnik je drugi priglasitelj).

30. Vsled navedenega je sodišče druge stopnje obravnavani pritožbi deloma ugodilo in izpodbijani sklep v točkah I./2.)/2. in I./2.)/3. spremenilo tako, kot je to razvidno iz točke III. izreka tega sklepa.

31. Ne glede na dejstvo, da je priglasiteljica s pritožbo deloma uspela, je v skladu s 35. členom ZNP dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka, saj v danem primeru ne gre za stroške, ki bi jih nasprotni udeleženec povzročil po svoji krivdi ali naključju, ki se mu je pripetilo.

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

32. Nasprotni udeleženec uvodoma neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo prepovedi sojenja o isti stvari (ne bis in idem), saj je v skladu z tretjim odstavkom 300. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP ločeno od nepravdne zadeve opr. št. N 350/2009 obravnavalo zahtevek predlagatelja, kot je to podrobneje že pojasnjeno zgoraj. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene in se sodišče druge stopnje do njih ne bo podrobneje opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP), saj sodišče prve stopnje ni zagrešilo s pritožbo očitane absolutne bistvene kršitve določb nepravdnega postopka.

33. V nadaljevanju sodišče druge stopnje kot pavšalne zavrača tudi pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu, saj slednji ne pojasni kateri del odločitve je sporen in v nasprotju s katerimi listinami v spisu naj bi bila odločitev sprejeta.

34. Prav tako so neutemeljene vse nadaljnje pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca v smeri, da bi moralo sodišče prve stopnje o skupnih in posameznih delih stavbe ter solastniških deležih na njih odločiti v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL. Pritožnik namreč spregleda, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo na podlagi elaboratov, ki jih je izdelalo geodetsko podjetje G., S. L., s.p., zoper katere nasprotni udeleženec ni imel pripomb, kot je to obširneje že pojasnilo sodišče prve stopnje (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

35. Vsled navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP), pri tem pa se je opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

36. Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločanje o njih odpadlo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 35. in 37. členom ZNP).

37. Tretja priglasiteljica stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 35. in 37. členom ZNP).