Jedro

Opirajoč se na izvedeniško mnenje izvedenca medicinske stroke, iz katerega izhaja, da zlom mečnice, kot ga je utrpel oškodovanec, (zdrobljenost v segmentu dolžine 5 cm, vidna sled udarnine s premerom 2 cm na goleni), kaže poškodbo tipično za direkten udarec, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je oškodovančeva poškodba nastala zaradi obtoženčeve brce v oškodovančevo nogo.

Izrek

Pritožba zagovornice obtoženca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka in na 50.000,00 (petdesettisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po I. odst. 134. člena KZ. Obtožencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega leta zapora s prizkusno dobo treh let ter mu v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka, oškodovanca pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde.

Zoper sodbo se je iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka (1. točka 370. člena v zvezi z II. odst. 371. člena ZKP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 370. člena ZKP v zvezi s I. odst. 373. člena ZKP) pritožila obtoženčeva zagovornica ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe, podrejeno pa tako, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višje državno tožilstvo v Ljubljani je v svojem pisnem mnenju, podanem skladno z določbo II. odst. 377. člena ZKP, predlagalo zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb obtoženčeve zagovornice v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, izvedlo vse potrebne dokaze, jih ocenilo in na tej podlagi sprejelo utemeljene dokazne zaključke ter v sodbi vsa odločilna dejstva tudi primerno obrazložilo.

Prepričljivi so razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ocenilo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje hude telesne poškodbe na način, kot izhaja iz opisa dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje. Ob oceni zagovora obtoženca in vseh izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku v razlogih izpodbijane sodbe prepričljivo zaključilo, da je obtoženec oškodovanca brcnil z nogo tako močno, da je ta utrpel zdrobljen zlom desne mečnice, ob padcu pa še spiralni zlom desne golenice v spodnji polovici. Zagovoru obtoženca, ki zanika, da bi oškodovanca brcnil, sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo in je njegov zagovor, da se je oškodovanec poškodoval ob padcu, ocenilo kot neprepričljiv. Zagovor obtoženca sicer potrjuje izpoved njegove hčerke, ki je bila ob dogodku stara 10 let in ki je bila edina navzoča ob dogodku. Vendar pa njeni izpovedi sodišče prve stopnje utemeljeno ni moglo pokloniti vere, saj je v svoji izpovedi o poteku dogodka med obtožencem in oškodovancem, ravnanje oškodovanca opisovala bistveno drugače kot obtoženec sam, saj je navajala, da je oškodovanec obtoženca udaril, kar pa tudi iz zagovora obtoženca ne izhaja. Zagovor obtoženca je izpodbit ne le s prepričljivo izpovedbo oškodovanca, temveč tudi z medicinsko dokumentacijo in izvedeniškim mnenjem izvedenca medicinske stroke.

Oškodovanec je potek dogodka prepričljivo opisal. Ne le, da iz njegove izpovedbe izhaja, da ga je obtoženec (ki je, kot to izhaja iz podatkov spisa, tudi fizično veliko močnejši in veliko mlajši od oškodovanca) z nogo obuto v coklo brcnil v nogo tako močno, da je prišlo do zdrobljenja mečnice, temveč je tak način nastanka oškodovančeve poškodbe potrjen tudi z izvedeniškim mnenjem izvedenca medicinske stroke. Ob tem, da iz izvedeniškega mnenja izhaja, da zlom mečnice (zdrobljenost v segmentu dolžine 5 cm; vidna sled udarnine s premerom 2 cm na goleni) kot ga je utrpel oškodovanec, kaže poškodbo tipično za direkten udarec (brco), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je oškodovančeva poškodba nastala zaradi obtoženčeve brce v oškodovančevo nogo in je v razlogih sodbe tudi zanesljivo izključilo s strani obrambe nakazovano možnost, da se je oškodovanec poškodoval pri padcu. Tako dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje, da je obtoženec z brco prizadejal oškodovancu v izreku sodbe opisane poškodbe, kar vse je v izpodbijani sodbi tudi dovolj jasno in razumljivo obrazloženo, pritožba zgolj s ponavljanjem zagovora obtoženca in izpodbijanjem verodostojnosti izvedeniškega mnenja, ne more omajati. Ob tem, da iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi R. J. dogodek videla, pa tudi njeno zaslišanje za razjasnitev dejanskega stanja ni potrebno, enako tudi ne poizvedbe na policijski postaji in zaslišanje (neimenovanih) stanovalcev zaradi ugotovitve oškodovančeve agresivnosti, kar v pritožbi ponovno predlaga obtoženčeva zagovornica. Zagovornica obtoženca se v pritožbi sklicuje le na tisti del izvedeniškega mnenja, ki bi šel obtožencu v korist, medtem ko je sodišče prve stopnje vse izvedene dokaze ocenilo s potrebno kritičnostjo in za svojo odločitev navedlo tudi prepričljive razloge.

Skladno z določbo 386. člena ZKP, ker je bila podana pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja le v korist obtoženca, je sodišče druge stopnje preizkusilo tudi odločbo o kazenski sankciji. Ob ugotovitvi, da obtoženec do sedaj še ni bil kaznovan, je sodišče prve stopnje obtožencu utemeljeno izreklo pogojno obsodbo. Pri določitvi kazni in trajanju preizkusne dobe pa poleg pravilno ocenjenih olajševalnih okoliščin tudi dovolj upoštevalo težo dejanja in stopnjo obtoženčeve krivde.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in ker tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona v škodo obtoženca, na kar je ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu I. odst. 98. člena ZKP. Povprečnino je sodišče druge stopnje odmerilo ob upoštevanju obtoženčevih premoženjskih razmer, kot jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje ter trajanja in zamotanosti tega pritožbenega postopka.