Jedro

Tolarska protivrednost s kaznivim dejanjem pridobljene tuje valute se ugotavlja po prodajnih tečajih pooblaščenih bank na dan plačila po izbiri oškodovanca, s čimer se zagotavlja, da z dopolnitvijo odločbe o premoženjskopravnem zahtevku ne obsojenec ne oškodovanec ne bo oškodovan ali okoriščen na račun drugega.

Izrek

Zahtevi zagovornika obs. M.S. za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se pravnomočna sodba Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Mariboru v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku N.V. dopolni z besedilom: - "v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju pooblaščene banke, ki jo izbere oškodovanec N.V., na dan plačila." V ostalem se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S pravnomočnima sodbama Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru in Višjega sodišča v Mariboru, ki sta navedeni v uvodu te sodbe, je bil obs. M.S. obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ na 3 mesece zapora, naloženo mu je bilo, da oškodovancu N.V. plača znesek 2.000 DEM in 10.000 Asch, plačila kazenskega postopka pa je bil oproščen.

Zagovornik obsojenca je dne... vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, ki naj bi bila v tem, da sta sodišči zmotno ugotovili, da je obsojenec izmamil od oškodovanca denar z goljufivim namenom in zaradi kršitve zakona o deviznem poslovanju, ker je obdolžencu naložena povrnitev škode v tuji valuti. Predlaga, da se izpodbijani sodbi glede tega kaznivega dejanja razveljavita in se o njem ponovno odloči. Zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti je delno utemeljena.

Po določbi 100. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se v kazenskem postopku lahko na predlog oškodovanca obravnava njegov zahtevek za povrnitev škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja. Premoženjskopravni zahtevek se lahko tiče povrnitve škode, vrnitve stvari ali razveljavitve določenega pravnega posla. Če je obdolženec spoznan za krivega lahko sodišče po 2. odstavku 105. člena ZKP oškodovancu prisodi premoženjskopravni zahtevek v celoti ali deloma. Po določbah 1. odstavka 108. člena ZKP se lahko pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o premoženjskopravnem zahtevku, spremeni le v kazenskem postopku na podlagi sodbe o zahtevi za varstvo zakonitosti ali, če se kazenski postopek obnovi. Pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku je sodišče v skladu z določbami 1. člena, 1. odstavka 2. člena in 3. odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vezano na postavljeni zahtevek, na prisilne predpise in na predpise, ki urejajo premoženjska in druga civilnopravna razmerja.

Oškodovanec N.V. je dne..., ko je na Oddelku milice T M podal ovadbo in dne..., ko je bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, zahteval, da mu obsojenec vrne 2.000 DEM in 10.000 Asch, ki mu jih je bil "posodil". Obsojencu ta denar ni bil začasno odvzet na podlagi 220. člena ZKP kot predmet, ki ga je pridobil s kaznivim dejanjem in se ga lahko uporabi v kazenskem postopku kot dokazilo, nato pa vrne oškodovancu ali pa se ga odvzame kot protipravna premoženjska korist ali na podlagi 69. člena KZ. Če bi mu bili bankovci zaseženi v tem smislu, bi bili lahko oškodovancu v skladu z 2. odstavkom 100. člena ZKP vrnjeni kot "stvar". V obravnavanem primeru se to ni zgodilo in je oškodovanec lahko zahteval le povrnitev škode. Po določbah 71. člena o Banki Slovenije in 5. člena Zakona o deviznem poslovanju, (oba objavljena v Uradnem listu št. 1/91), 1. odstavka 2. člena Zakona o denarni enoti RS in 1. člena Zakona o uporabi denarne enote RS (oba objavljena v Uradnem listu št. 17/91) je v Sloveniji tolar edino zakonito plačilno sredstvo, vse obveznosti in vsi posli, ki se glasijo na denar in so sklenjeni v Sloveniji med domačimi osebami, se izkazujejo in izvršujejo v tolarjih, če ne gre za izjemo, posebej predvideno v zakonu. Oškodovanec je zahteval, da mu obdolženec povrne škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, in ker ne gre za izjemo od navedenih prisilnih predpisov, bi morala biti zahtevana odškodnina izražena v tolarjih, ne pa v tuji valuti. Sodišče bi zato moralo oškodovanca opozoriti, da v tuji valuti izraženi premoženjskopravni zahtevek nasprotuje prisilnim predpisom, oziroma bi moralo odločbo o premoženjskopravnem zahtevku oblikovati v skladu s temi predpisi, česar pa ni storilo. To napako sodišča prve stopnje je zagovornik obsojenca, sicer brez uspeha izrečno uveljavljal že v pritožbi zoper sodbo.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni v škodo obsojenca, ker se z dopolnitvijo odločbe o premoženjskopravnem zahtevku v izreku te sodbe dajatev obsojenca zgolj usklajuje s prisilnimi zakonitimi predpisi, vrednost odškodnine pa se ni spremenila. Tolarska protivrednost s kaznivim dejanjem pridobljene tuje valute se ugotavlja po prodajnih tečajih pooblaščenih bank na dan plačila po izbiri oškodovanca, s čimer se zagotavlja, da z dopolnitvijo odločbe o premoženskopravnem zahtevku ne obsojenec ne oškodovanec ne bo oškodovan ali okoriščen na račun drugega. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti v tem delu ugodilo in tako dopolnilo odločbo o premoženjskopravnem zahtevku, kot je vidno iz izreka te sodbe.

V ostalem pa zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. V njej se izrečno izpodbija dokazna ocena sodišča prve stopnje o goljufivem namenu obsojenca, torej ugotovitve o dejanskem stanju, kar po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.