Jedro

Ker se sme izvršba za izterjavo denarnih terjatev, ki jih ima upnica do iz sodnega registra izbrisanega prvotnega dolžnika, začeti oziroma nadaljevati zoper družbenika v enem letu od objave izbrisa, je treba v konkretnem primeru ravno zaradi navedenega, v okviru uradnega preizkusa pravočasnosti vložitve predloga za izvršbo, preveriti, ali se prekrivajo posamični izvršilni naslovi, ki sestavljajo izvršilna naslova v predmetnem postopku, s tistimi, ki so bili podlaga davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva.

Seznam izvršilnih naslovov je sicer samostojen izvršilni naslov, vendar pa s tem ni odvzeta lastnost izvršilnega naslova posamičnim izvršilnim naslovom, ki so sestavni del seznama. Seznam izvršilnih naslovov namreč ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se ugodi in se sklep v izpodbijanih 1., 3. in 4. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba upnice se zavrne in se sklep v izpodbijani 5. točki izreka potrdi.

III. Odločitev o dolžnikovih stroških pritožbenega postopka in upničinih stroških odgovora na pritožbo se pridrži za končno odločbo o ugovoru, upnica pa sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika z dne 26. 1. 2010 zoper sklep o izvršbi z dne 14. 1. 2010 zavrnilo (1. točka izreka), izvršilni postopek ustavilo za znesek glavnice 2.028,69 EUR in zakonitih zamudnih obresti v znesku 3.461,53 EUR, obračunanih od 11. 5. 2000 do 11. 1. 2001 (2. točka izreka), sklenilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (3. točka izreka), upnici pa je dolžan povrniti 373,40 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka), zavrnilo pa je zahtevani strošek upnice v znesku 265,05 EUR (5. točka izreka).

2.Proti sklepu sta se obe stranki pravočasno pritožili.

O pritožbi dolžnika:

3.Dolžnik po pooblaščenki izpodbija odločitev v 1., 3. in 4. točki izreka sklepa, iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu, upnici pa naj se naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oziroma razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Uveljavlja, da je zmotna navedba sodišča, da je bila zoper dolžnika že 21. 12. 2006 začeta davčna izvršba, in sicer s sklepom o davčni izvršbi na denarna sredstva št. DT 4295-3816/2008-2-0802-05 z dne 21. 12. 2006, ter da je bil iz tega razloga postopek za izterjavo terjatve zoper dolžnika uveden v enoletnem roku, ki ga določa 425. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). V predlogu se upnica sklicuje na sklep o davčni izvršbi na premične stvari z dne 20. 1. 2009 ter na izvršilne naslove iz leta 2008 in hkrati navaja, da je bil dolžnik K-E d.o.o. iz sodnega registra izbrisan 21. 2. 2006. Opozarja, da je upnica vložila predlog na podlagi novih izvršilnih naslovov, zato ni mogoče govoriti o nadaljevanju izvršbe, temveč o novi izvršbi. Sodišče je tako napačno uporabilo materialno pravo, in sicer Zakon o davčnem postopku (ZDavP), ZIZ ter Zakon o finančnem poslovanju podjetij. Napačen je sklep sodišča glede zastaranja terjatve in je sodišče zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja napačno uporabilo določbe ZDavP o petletnem zastaralnem roku. Napačen je tudi sklep o ugovoru pasivne legitimacije, ker je upnica zamudila enoletni rok za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika. Napačno je stališče sodišča, da dolžnik za svoje trditve ni predložil nikakršnih dokazov. Dolžnik takšno stališče zavrača z razlogom, da vse njegove navedbe in trditve izhajajo iz javnih evidenc in odločb, s katerimi sodišče že razpolaga. Dolžniku so bili zmotno v plačilo naloženi tudi izvršilni stroški v znesku kar 541,30 EUR, saj za takšno odločitev ni podlage v predpisih in tudi upnica v takšni višini v predlogu za izvršbo stroškov ni priglasila oziroma zahtevala, zato je sodišče odločalo preko zahtevka in je ugovor utemeljen, posledično pa tudi ta pritožba. Napačna je tudi odločitev sodišča o stroških ugovornega postopka, kar je posledica napačne odločitve o ugovoru. Zmotno so v plačilo naloženi tudi izvršilni stroški v višini 373,40 EUR. Opozarja še, da dolžniku odgovor na ugovor oziroma listine, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev, niso bile vročene, kar pomeni pritožbeni razlog iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Upnica je na pritožbo dolžnika odgovorila in predlaga njeno zavrnitev, priglaša pa tudi stroške odgovora na pritožbo.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Višje sodišče ne sprejema pritožbenih trditev, da se je upnica v predlogu za izvršbo sklicevala le na sklep o davčni izvršbi na premične stvari z dne 20. 1. 2009, saj je zatrjevala, da zapadlih obveznosti ni bilo mogoče izterjati tudi iz dolžnikovih prejemkov, iz obrazložitve sklepa z dne 20. 1. 2009, ki je bil priložen predlogu (priloga A3), pa je razvidno, da je bila zoper dolžnika dovoljena davčna izvršba na denarna sredstva s sklepom z dne 21. 12. 2006. Do tega vprašanja se je višje sodišče že opredelilo v sklepu I Ip 3157/2009 z dne 9. 12. 2009, s katerim je ugodilo pritožbi upnice in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je predlog upnice zavrglo, ker je ugotovilo potek enoletnega prekluzivnega roka, določenega v drugem odstavku 425. člena ZGD-1. 7.Predmetni predlog za izvršbo temelji na seznamih izvršilnih naslovov št. DT 42910-1012/2008-2-0802-35 z dne 10. 9. 2008 in št. DT 42914-1012/2008-3 z dne 11. 12. 2008, medtem ko sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, izdan 21. 12. 2006, kar je znotraj enoletnega roka od objave izbrisa prvotnega dolžnika - gospodarske družbe iz sodnega registra, temelji na seznamih izvršilnih naslovov z dne 25. 4. 2006, 10. 8. 2006 in 2. 11. 2006. Teh seznamov izvršilnih naslovov v spisu ni, tako da ni mogoče preizkusiti, ali se terjatve iz vseh izvršilnih naslovov, ki sestavljajo seznama izvršilnih naslovov iz leta 2008, ki sta podlaga predmetni izvršbi, pokrivajo s terjatvami iz izvršilnih naslovov, ki sestavljajo sezname izvršilnih naslovov, ki so bili podlaga davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva. Za ugotovitev pravočasnosti predloga za izterjavo posameznih terjatev zoper dolžnika kot družbenika prvotnega dolžnika (drugi odstavek 425. člena ZGD-1) je namreč bistvenega pomena, ali so v sklepu o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, izdanem 21. 12. 2006, vsebovane terjatve iz vseh posamičnih izvršilnih naslovov, ki sestavljajo seznama kot izvršilna naslova v predmetnem izvršilnem postopku. Ni torej pomemben čas izdaje seznamov izvršilnih naslovov.

8.Iz seznamov izvršilnih naslovov, ki sta podlaga tej izvršbi, je razvidno, da se izterjujejo terjatve na podlagi posameznih izvršilnih naslovov, katerih izvršljivost je nastopila v času od 1. 2. 2000 do 11. 2. 2006, torej pred izdajo sklepa o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, ki temelji na seznamih izvršilnih naslovov z dne 25. 4. 2006, 10. 8. 2006 in 2. 11. 2006. Ker upnica seznam izvršilnih naslovov očitno sestavlja po stanju na določen dan, na katerega obračuna zakonske zamudne obresti, je verjetno, da so posamični izvršilni naslovi zajeti v več seznamih izvršilnih naslovov, glede na časovni trenutek, na katerega se obračunajo zakonske zamudne obresti. Ker pa se sme izvršba za izterjavo denarnih terjatev, ki jih ima upnica do iz sodnega registra izbrisanega prvotnega dolžnika, začeti oziroma nadaljevati zoper družbenika v enem letu od objave izbrisa, je po mnenju tega sodišča treba v konkretnem primeru ravno zaradi navedenega, v okviru uradnega preizkusa pravočasnosti vložitve predloga za izvršbo, preveriti, ali se prekrivajo posamični izvršilni naslovi, ki sestavljajo izvršilna naslova v predmetnem postopku, s tistimi, ki so bili podlaga davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva. Višje sodišče še pojasnjuje, da je sicer seznam izvršilnih naslovov v skladu s 145. členom ZDavP-2 samostojen izvršilni naslov, vendar pa s tem ni odvzeta lastnost izvršilnega naslova posamičnim izvršilnim naslovom, ki so sestavni del seznama. Seznam izvršilnih naslovov namreč ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.(1)

9.Sodišče prve stopnje se je sicer opredelilo do poteka absolutnega zastaralnega roka glede dela glavnice in zakonskih zamudnih obresti (2. točka izreka izpodbijanega sklepa, ki je postala pravnomočna), ne pa tudi do vprašanja morebitnega poteka relativnega petletnega zastaralnega roka, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti, na kar utemeljeno opozarja pritožnik. Tako ni ugotavljalo dejstev, ki so pomembna za pretrganje petletnega zastaralnega roka. Opredelilo se tudi ni do zastaranja terjatve iz izvršilnega naslova z dne 11. 12. 2008 (gre za izvršilni naslov z datumom izvršljivosti 1. 2. 2000).

10.Zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede dejstev, na katera je opozorjeno, sodišče prve stopnje pa je ta dejstva dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti v okviru preizkusa pravočasnosti predloga za izvršbo zoper družbenika prvotnega dolžnika in zastaranja davčnih terjatev, je višje sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.V novem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva tekla za glavnične terjatve po vseh izvršilnih naslovih, ki so sestavni del seznamov izvršilnih naslovov v predmetnem postopku (od tega je odvisna tudi izpolnitev pogoja iz prvega odstavka 208. člena ZDavP-2), ter ali je bil za izterjavo vseh terjatev iz izvršilnih naslovov z uradnim dejanjem davčnega organa z namenom davčne izvršbe, o katerem je bil dolžnik obveščen, pretrgan petletni relativni zastaralni rok.

12.Višje sodišče še opozarja, da sme sodišče izvršiti le tisto terjatev, za katero je podlaga v izvršilnem naslovu. Izvršba je bila v konkretnem primeru predlagana in dovoljena za izterjavo kapitalizirane glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2008 dalje, torej je bila dovoljena izterjava tudi zakonskih zamudnih obresti od zamudnih obresti, za kar v izvršilnem naslovu ni podlage. Če so bile obresti izračunane na določen dan, je izterjava obračunanega zneska dopustna, ne pa tudi obrestovanje. Od naslednjega dne od obračuna se namreč lahko obračunajo in izterjajo le obresti od glavnice. (2) Izvršilno sodišče mora po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ paziti, ali je terjatev, katere izterjava je predlagana, vsebovana v izvršilnem naslovu.

13.V novem postopku naj sodišče prve stopnje dolžniku tudi vroči odgovor upnice na dolžnikov ugovor (oziroma listine), ki mu v dosedanjem postopku (niti hkrati z izpodbijanim sklepom) ni(so) bil(e) vročen(e).(3) O pritožbi upnice:

14.Upnica izpodbija odločitev v 5. točki izreka sklepa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo tako, da je dolžnik dolžan povrniti še nadaljnjih 265,05 EUR izvršilnih stroškov. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov, ki jih priglaša. Navaja, da je v priloženih seznamih izvršilnih naslovov natančno navedla, koliko znaša glavnica in koliko zakonite zamudne obresti, 20. 1. 2011 pa je prejela poziv sodišča, naj izračuna zakonite zamudne obresti za obdobje od 11. 5. 2000 do 11. 1. 2001 in je ta izračun posredovala sodišču 26. 1. 2011. V času vložitve predloga za izvršbo obresti še niso zastarale, temveč so zastarale zaradi poteka časa od vložitve predloga do izdaje sodne odločbe. Zahtevani stroški so upnici nastali zaradi poziva sodišča, naj ponovno predloži obračun obresti, zato je upravičena do njihove povrnitve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

15.Pritožba ni utemeljena.

16.Višje sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijani 5. točki izreka sklepa, pritrjuje tudi pravilnim razlogom za odločitev in se nanje v izognitev ponavljanju sklicuje. Nepomembna je pritožbena trditev, da so bile obresti za obdobje od 11. 5. 2000 do 11. 1. 2001 izračunane na poziv sodišča in da v času vložitve predloga za izvršbo niso zastarale, temveč so zastarale zaradi poteka časa do izdaje sodne odločbe. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na zastaranje obveznosti, ki se izterjujejo na podlagi davčnih predpisov, s tem v zvezi pa mora po uradni dolžnosti pridobivati od upnika tudi podatke, pomembne za ugotovitev dopustnosti nadaljnje izvršbe. Poleg tega, da Zakon o odvetniški tarifi, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu, za neobrazložene vloge (kakršna je utesnitev izvršbe) ne predvideva nagrade, je treba še dodati, da je bila na podlagi te vloge za dolžnika izdana ugodna odločitev (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), torej ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršbo. Le za izvršbo potrebne stroške pa je dolžnik dolžan upniku povrniti v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ.

17.Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pritožbo upnice zavrnilo in sklep v izpodbijani 5. točki izreka potrdilo.

O stroških pritožbenega postopka:

18.Višje sodišče je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo odločitev o stroških, ki sta jih priglasila dolžnik v pritožbi in upnica v odgovoru na pritožbo, za nov sklep o ugovoru, glede na zavrnitev upničine pritožbe pa je sklenilo, da stroške te pritožbe upnica krije sama (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

(1) Tako Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 1314/2004 z dne 27. 8. 2009

(2) Tako tudi VSL sklep II Ip 398/2010 z dne 17. 3. 2010

(3) O tem glej odločbo Ustavnega sodišča Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010