Jedro

Ker je odškodnina odmerjena v skladu z ustaljeno sodno prakso, je bil predlog za dopustitev revizije zavrnjen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna v petnajstih dneh tožnici plačati 4.600 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 9. 2006 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 522,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; da se višji tožbeni zahtevek zavrne.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je toženka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem opozarja, da je sodišče druge stopnje pri prisoji odškodnine tožnici odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, njegova odločitev pa kaže tudi na neenotno prakso višjih sodišč. Pojasnjuje, da je na podlagi enake dejanske in pravne podlage pred sodišči v Pomurju vložilo tožbe okrog 2.100 tožnikov. Poudarja, da v konkretni zadevi odmerjena odškodnina bistveno odstopa od odločitev Višjega sodišča v Mariboru in Vrhovnega sodišča RS v zadevah, v katerih so bili prizadeti posamezniki, ki so prebivali na Cankarjevi in Tišinski ulici v Murski Soboti. Tam oškodovanci niso bili izpostavljeni le hrupu, temveč tudi drugim vrstam imisij (vibracijam in težkim kovinam), izpostavljenost pa je trajala bistveno daljše časovno obdobje. Predlagateljica se sklicuje na odločbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 792/2011 z dne 26. 6. 2011, I Cp 443/2011 z dne 14. 7. 2011 ter I Cp 1132/2010, I Cp 1585/2010 in I Cp 1247/2010 z dne 27. 10. 2010 – pri čemer opozarja, da je bila v teh zadevah ugotovljena višja jakost hrupa (presežene so bile mejne in kritične vrednosti hrupa) – ter I Cp 441/2011 z dne 12. 7. 2011 in I Cp 734/2011 z dne 4. 10. 2011. Prav tako po mnenju predlagateljice prisojena odškodnina odstopa od novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki se kaže v odločbah II Ips 409/2009 z dne 18. 2. 2010 ter II Ips 303/2010 in II Ips 301/2010 z dne 13. 12. 2010. V teh zadevah se je odškodnina prisojala za daljše časovno obdobje in večjo obremenitev s hrupom. Predlagateljica meni, da je pomembno, za koliko je hrup v konkretnem primeru presegal mejne oziroma kritične vrednosti. Primerna odškodnina v obravnavani zadevi bi bila največ 2.000 EUR, saj je bila tožnica prekomernemu hrupu podvržena bistveno manj časa kot pa oškodovanci v primerljivih zadevah, poleg tega so bile te imisije tudi manj intenzivne.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Ob upoštevanju ( neizpodbojnih dejanskih) ugotovitev, da je tožnica trpela duševne bolečine zaradi prekomernega hrupa 45 mesecev, da je njena hiša od ceste G1-3 oddaljena 10 metrov in da je bila v obravnavanem obdobju zaposlena (od doma odsotna 8 ur dnevno), Vrhovno sodišče zaključuje, da je odmerjena ji odškodnina za nepremoženjsko škodo ustrezno umeščena v okvir ostalih prisojenih odškodnin za takšno škodo;(1) zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča torej ni.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Glej na primer odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 130/2011 z dne 14. 7. 2011.