Jedro

Dodelitev stanovanja nasprotni udeleženki ni mogoča, ker nima oziroma ne more zagotoviti denarnih sredstev, s katerimi bi izplačala predlagateljico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se posamezni del št. 5 v stavbi št. 3499 k.o. 0000 [...], ki je v solasti predlagateljice do 2/3 in nasprotne udeleženke do 1/3, razdeli tako, da ga prejme v izključno last predlagateljica. Slednja je dolžna nasprotni udeleženki v roku treh mesecev od pravnomočnosti tega sklepa plačati znesek 30 tisoč evrov, skupaj s pripadajočimi obrestmi. Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo o zakoniti zastavni pravici na predmetni nepremičnini v korist nasprotne udeleženke, o izročitvi stanovanja predlagateljici v posest ter o stroških postopka.

2. Zoper to odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščeni odvetniški družbi. Navaja, da ugotovljeni vrednosti nepremičnine, ki jo je izvedenec na koncu ocenil na 90 tisoč evrov, sicer ne nasprotuje, nikakor pa se ne strinja z načinom delitve, torej s tem, da njen solastniški delež pripade predlagateljici. Navaja, da v tem stanovanju živi že vrsto let, skupaj z mladoletnimi otroci. Celotna družina je močno vpeta v socialno okolje kjer živijo. Otroci tam obiskujejo šolo in imajo prijatelje med vrstniki. Selitev bi za vse predstavljala precejšnje poslabšanje stanja. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi ni v zadostni meri ukvarjalo s tem vprašanjem. Obrazložitev je glede teh bistvenih razlogov pomanjkljiva. Prav tako ne drži, da je solastniški delež predlagateljice bistveno višji od deleža nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je zmotno pretehtalo ustavno zagotovljeni pravici do zasebne lastnine in spoštovanja doma. Tudi njen delež in njena vrednost sta znatna. Pri tem ne more prevladati s strani predlagateljice navajano dejstvo, da lahko lažje zagotovi denarna sredstva za izplačilo. V vsakem primeru pa je delež predlagateljice večji, zato ga je tudi težje izplačati. Nasprotna udeleženka je tudi sama navedla določena dejstva, ki ji izplačila v določenem obdobju omogočajo. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo. Po mnenju nasprotne udeleženke sama zmožnost izplačila ne more pretehtati nad ostalimi upravičenimi razlogi, ki so na njeni strani. Neplačilo bi bilo lahko predmet izvršilnega postopka in bi se reševalo tam, ne pa da je pomembno vplivalo na odločitev v tem postopku. Meni, da izkazuje večji interes do izključnega lastništva predmetnega stanovanja. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, poleg tega je obrazložitev v določenih delih v nasprotju s samim izrekom, prav tako pa si med seboj na več mestih nasprotujejo razlogi v obrazložitvi. Ne gre za prepričljivo in verodostojno obrazložitev. Predlaga ustrezno spremembo oziroma razveljavitev izpodbijane odločbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločilo o razdružitvi nepremičnine (trisobnega stanovanja v drugem nadstropju večstanovanjske hiše v [...]), ki je v solasti predlagateljice do 2/3 in nasprotne udeleženke do 1/3. Ob ustreznem upoštevanju določbe petega in šestega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika je to stanovanje dodelilo predlagateljici ter ji naložilo, da nasprotno udeleženko izplača. Razlogi izpodbijanega sklepa so izčrpni in dovolj jasni. Pritožbene navedbe, da je obrazložitev v določenih delih v nasprotju med seboj in z izrekom, so posplošene oziroma nekonkretizirane.

5. Čeprav nasprotni udeleženki upravičenega interesa za prevzem stanovanja (po kriteriju dosedanje rabe in potreb) ne gre prerekati, pa dodelitev ni mogoča iz razloga, ker nima oziroma ne more zagotoviti denarnih sredstev (60 tisoč evrov), s katerimi bi izplačala predlagateljico.1 To je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Ne drži, da se do tega ni ustrezno opredelilo oziroma da je obrazložitev glede bistvenih razlogov pomanjkljiva. V izpodbijanem sklepu je navedlo, da je nasprotna udeleženka (v preteklosti) sicer ponujala plačilo z nekakšnimi kompenzacijami iz zapuščinskega postopka po pokojni babici in deleži na lastnem premoženju, kar pa je predlagateljica zavrnila. Pritožbena zatrjevanja, da je tudi nasprotna udeleženka podala določena dejstva, ki ji omogočajo izplačilo, niso utemeljena. Slednja namreč ob zaslišanju ni vedela povedati, kako bi zbrala denarna sredstva v višini 60 tisoč evrov. Odgovora na to izrecno vprašanje ni imela. V nasprotju s tem pa je predlagateljica zagotovila, da denar za izplačilo nasprotne udeleženke (30 tisoč evrov) lahko zagotovi. Iz teh razlogov se izkaže izpodbijana odločitev za pravno pravilno. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo. Neuspešne so tudi pritožbene navedbe, da je zmotno pretehtalo ustavno pravico do zasebne lastnine in spoštovanja doma. Tehtnih, določnih in pravno relevantnih argumentov, zakaj so razlogi sodišča prve stopnje v tem delu nepravilni, ne ponudi.

6. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere v obsegu iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Prim. VSL Sklep II Cp 241/2018. Da je zmožnost izplačila solastninskega deleža upošteven kriterij, komu od solastnikov dati prednost pri dodelitvi solastne nepremičnine, izhaja tudi iz zadeve VSRS II Ips 334/2014 z dne 28. 1. 2016.