Jedro

Toženec je v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 2 letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov (tožnik je prispevke za zavarovanje plačal le za 2 leti), valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine in pokojnino pravilno odmeril od najnižje pokojninske osnove, saj je bilo to za tožnika ugodnejše. Toženec je pravilno določil tudi sorazmerni del starostne pokojnine skladno z določbami o odmeri v ZPIZ-1 in Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril sorazmerni del starostne pokojnine, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu starostna pokojnina odmerila v višjem znesku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 25. 3. 2013 in odločbe št. ... z dne 27. 12. 2012 ter priznanje pravice do pokojnine v višjem znesku. Ob ugotovitvi, da znaša skupna tožnikova pokojninska doba 38 let in 19 dni, od tega v Sloveniji 8 let, 8 mesecev in 3 dni ter, da je bila tožniku odmerjena pokojnina od pokojninske osnove, ki je bila izračunana na podlagi dvoletnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz leta 2010 in 2011, valoriziranih na leto 2011 in je znašala 206,82 EUR, je tožena stranka sorazmerni del tožnikove starostne pokojnine pravilno izračunala na podlagi ulomka 104/456 tako, da je sorazmerni del tožnikove starostne pokojnine na dan odmere znašal 34,90 EUR in je bila zanj ugodnejša odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove, tako da sorazmerni del znaša 93,02 EUR mesečno od 12. 12. 2012 dalje. Toženka je ravnala v skladu z ZPIZ-1 in Sporazumom o socialnem zavarovanju, sklenjenem z Republiko Srbijo.

2. Pritožuje se tožnik. Iz obširnih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče povzema, da tožnik meni, da je v zadevi sporna višina sorazmernega dela starostne pokojnine. Ta bi morala odražati tudi njegovo celotno pokojninsko dobo ter izobrazbo univerzitetnega diplomiranega inženirja organske kemijske tehnologije, ne glede na katerem koncu bivše skupne države Jugoslavije je delal. V času prostovoljnega pokojninskega zavarovanja v letu 2010 in 2011 je za 14 mesecev in 8 dni plačal 828,07 EUR prispevkov, v času od 1. 6. 2011 do 31. 12. 2012 pa 2.701,60 EUR oziroma skupaj za višji razred za 18 mesecev 4.027,57 EUR tako, da je iz naslova prostovoljnega pokojninskega zavarovanja plačal 4.855,64 EUR za dokup študija od 1. 10. 1967 do 31. 3. 1972 11.722,46 EUR, za dokup časa študija od 1. 4. 1972 do 30. 9. 1972 1.304,26 EUR ter za dokup časa služenja vojaškega roka za 11 mesecev in 14 dni 2.492,59 EUR, skupno tako 15.519,31 EUR. Za dokupe, skupaj s prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem pa 20.374,95 EUR. V začetku leta 1999 je trpel vojno nasilje, povzročeno s strani sil NATA in je tako imel kot Slovenec v Srbiji veliko škode. Meni, da je diskriminiran s strani tožene stranke in se z njim ravna mačehovsko, saj ni obravnavan enako kot Slovenci, ki so imeli srečo, da so živeli in delali v svoji deželi. Nadalje meni, da sta ZPIZ-1 in Sporazum neusklajena z določbami Ustave in EKČP ter mu je tako kršena pravica do enakosti, saj ni zadovoljen z odmerjeno skupno pokojnino. Pritožba nadalje navaja, da bi zaradi bolezni v posledici diagnosticiranih bolezni moral biti invalidsko upokojen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) preverjalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 25. 3. 2013, s katero se je zavrnila pritožba tožnika in v reviziji potrdila odločbo Območne enote A. št. ... z dne 27. 12. 2012. S slednjo je bilo odločeno, da ima tožnik od 12. 12. 2012 dalje pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 93,02 EUR na mesec.

6. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to, ali je tožena stranka tožniku pravilno odmerila sorazmerni del starostne pokojnine.

7. Iz upravnega spisa tožene stranke izhaja, da je tožnik dne 4. 12. 2012 vložil zahtevo za uveljavitev starostne pokojnine. Iz potrdila srbskega nosilca zavarovanja z dne 28. 1. 2011 na obrazcu SRB/SI25 je razvidno, da je bil tožnik zaposlen od 5. 8. 1974 do 10. 9. 1974, od 25. 8. 1975 do 2. 8. 1999, od 3. 8. 1999 do 5. 12. 2002 in od 6. 12. 2002 do 5. 12. 2004 v Republiki Srbiji in je dopolnil 29 let, 4 mesece in 16 dni srbske pokojninske dobe. Tožena stranka je kot slovensko zavarovalno dobo štela obdobje od 1. 10. 1967 do 30. 9. 1972 (dokup časa študija), od 11. 9. 1974 do 24. 8. 1975 (dokup časa služenja vojaškega roka) in od 23. 3. 2010 do 11. 12. 2012 (prostovoljno zavarovanje v) skupaj 8 let, 8 mesecev in 3 dni kot slovensko zavarovalno dobo. Skupna tožnikova pokojninska doba tako znaša 38 let in 19 dni.

8. Tožniku je zavarovanje prenehalo 12. 12. 2012 in je imel takrat dopolnjeno starost 65 let in 1 mesec ter tako izpolnil pogoje iz 36. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, ZPIZ-1).

9. Glede na do sedaj navedeno, pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam v tistem delu, ki navajajo, da bi se moral upokojiti šele s 1. 1. 2013 in da bi se mu morala obračunati pokojninska doba do konca leta 2012. Tožnik je vlogo podal sam dne 4. 12. 2012, zavarovanje mu je prenehalo 12. 12. 2012 in je tako pravilna odločitev toženke, da ima tožnik, ob izpolnjevanju pogojev iz 36. člena ZPIZ-1, pravico do starostne pokojnine od 12. 12. 2012 dalje. Prav tako ni nobene pravne osnove, da bi tožena stranka pri pokojninski dobi upoštevala srbsko pokojninsko dobo, kot slovensko. Slovensko-srbski sporazum o socialnem zavarovanju v 2. členu določa, da se Sporazum za področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja nanaša na slovenske pravne predpise o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in srbske pravne predpise o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in da vsak nosilec zavarovanja pri ugotavljanju in odmeri dajatev odloča po svojih pravnih predpisih.

10. Tožniku je bila starostna pokojnina odmerjena v skladu z 39. in 406. členom ZPIZ-1. Pri tem so bili za izračun zavarovančeve pokojninske osnove upoštevati podatki o plačanih prispevkih v zavarovanje za leti 2010 in 2011, saj tožnik za ostala leta po letu 1970 ni plačeval prispevkov v slovensko zavarovanje. Pokojninska osnova je bila tako izračunana na podlagi dvoletnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov in je znašala 206,82 EUR. Odmerni odstotek tožnika znaša 74 % (53 % do 31. 12. 1999 + 21 % z dobo prebito v zavarovanju po 1. 1. 2000 v trajanju 13 let, 7 mesecev in 14 dni). Pri tožniku je toženka odmerila pokojnino od najnižje pokojninske osnove, saj je bilo to zanj ugodnejše (551,16 EUR) in odmerila sorazmerni del po ulomku 104/456, upoštevajoč odmerni odstotek (74 %) tako, da sorazmerni del starostne pokojnine pri tožniku znaša 93,02 EUR.

11. Prvostopenjsko sodišče je kot pravno podlago pravilno upoštevalo ZPIZ-1 in Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Ur. l. RS, št. 30/10 - MP, št. 05/10, Sporazum) in tudi pravilno citiralo določila, ki se upoštevajo pri odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine.

12. V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče presojalo odločbo tožene stranke, s katero je bila tožniku priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine. Tožnik v predsodnem postopku ni zahteval uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ni bila pri njemu ugotovljena invalidnost ter tako ni podlage, da bi mu bila priznana invalidska pokojnina.

13. Osnova za izračun starostne pokojnine je mesečno povprečje plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so plačani prispevki, ne pa izobrazba.

14. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da je bil tožnik diskriminiran, ker ni bil enako obravnavan kot tisti Slovenci, ki imajo v Republiki Sloveniji priznano celotno pokojninsko dobo, ker so delali na območju Republike Slovenije. Pri zagotavljanju pravic iz naslova obveznega zavarovanja se upoštevajo temeljna načela, da se z obveznim zavarovanjem zavarovancem na podlagi dela, prispevkov ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice za primer starosti, invalidnosti, smrti, telesne okvare ter potrebe po stalni pomoči in postrežbi. Temeljno načelo je torej tudi plačilo prispevkov in je višina pokojnine odvisna predvsem od višine prispevkov, ki jih je zavarovanec tekom zavarovalne dobe plačeval v pokojninski in invalidski sklad, iz katerega se po prej navedenih načelih sedaj financirajo pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

15. Pritožbeno sodišče na splošne navedbe tožnika, da je ZPIZ-1 in Sporazum v neskladju z Ustavo RS in EKČP ne odgovarja, saj tožnik ne navede določno v čem vidi to neskladje in kako to neskladje vpliva na rešitev predmetne zadeve.

16. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče, ki se strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopenjskega sodišča, pritožbo tožnika v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.