Jedro

Sprememba lastnika tožene stranke in preselitev sedeža iz M. v drug kraj ne predstavlja spremembe tožene stranke, zato je o tožnikovi pritožbi odločal drugostopni organ iste pravne osebe in ne druge pravne osebe. Tožnik zaradi navedene spremembe ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi in mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, zato vpis spremembe naslova tožene stranke v delovno knjižico še ne pomeni, da je tožnik sklenil delovno razmerje z drugo pravno osebo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni zahtevek tožeče stranke na razveljavitev sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja z dne 1.2.1995 in drugostopnega sklepa z dne 17.3.1995 ter vrnitve tožnika na delo. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi tožnikov podrejeni zahtevek na razveljavitev drugostopnega sklepa ter vrnitve na delo in potrdilo oba izpodbijana sklepa z dne 1.2.1995 in z dne 17.3.1995. Sodišče je nadalje sklenilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka. Sodišče je sodbo utemeljilo s tem, da je tožena stranka na podlagi pravilno sestavljenega in sprejetega programa ugotavljanja in razreševanja presežnih delavcev zakonito odločila, da tožniku preneha delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno razsojo. Tožnik povdarja, da mu je prvostopni sklep izdala P. M. d.o.o., o pritožbi zoper ta sklep pa je odločala P. M. S. d.o.o., torej druga pravna oseba. Iz delovne knjižice izhaja, da je bil v delovnem razmerju pri prvi navedeni pravni osebi do 22.3.1995, od takrat dalje pa pri toženi stranki, čeprav z njo ni sklenil pogodbe o delu. Zato tožena stranka ni mogla odločati o pritožbi zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja kot trajni presežek. Sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo absolutnih kršitev pravil postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pritožba ne navaja novih dejstev oz. ne predlaga novih dokazov, ki bi vzbudili utemeljen dvom v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje v dejanskem in pravnem pogledu glede odločitve o potrditvi izpodbijanih sklepov o prenehanju delovnega razmerja tožniku kot trajno presežnemu delavcu. Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe le še dodaja, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo, da družba P. d.o.o. M. ni prenehala obstajati, temveč se je spremenil le družbenik, poleg tega pa je bil sedež družbe iz M. prenešen v M. S. Tako ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da tožena stranka ni imela podlage za odločanje o prenehanju delovnega razmerja tožniku. Tožena stranka je namreč obstajala tako v času izdaje prvega sklepa, to je 1.2.1995, kot tudi v času izdaje drugostopnega sklepa dne 17.3.1995. Statusne spremembe v času med izdajo obeh sklepov ne pomenijo prenehanja ene družbe in nastanek nove v smislu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur.l. RS št. 30/93, 29/94 in 12/98). Iz teh razlogov tožnik s toženo družbo tudi ni podpisal nobene pogodbe o prehodu ali o zaposlitvi pri novi družbi, saj je bil vseskozi zaposlen pri isti družbi P. d.o.o. Tožnik pritožbi ni priložil delovne knjižice, iz katere naj bi bilo razvidno, da je bil do 22.3.1995 v delovnem razmerju pri P. d.o.o. M., od vključno tega datuma dalje pa pri toženi stranki, to je družbi P. d.o.o. M. S. Po zaključku pritožbenega sodišča pa je bil tak vpis izveden nedvomno zaradi spremembe sedeža podjetja, saj tožnik v zvezi s tem ni prekinil delovnega razmerja pri prvi navedeni družbi in nato sklenil novo pogodbo o zaposlitvi s toženo stranko, zato ni prišlo do spremembe delovnega razmerja. Vpis je bil opravljen zaradi spremembe sedeža družbe. Ne glede na to pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje, ki se je v zvezi s statusom tožene stranke oprlo na izpisek iz sodnega registra, iz katerega je povsem jasno razvidno, da je bila dne 27.1.1992 v sodni register vpisana družba P. d.o.o. s sedežem v M., katere edini družbenik je podjetje P. iz Z. Dne 27.2.1995 je bila vpisana sprememba sedeža in sicer je bil sedež prenešen v M. S.. Dne 1.3.1995 je bila vpisana še sprememba ustanoviteljev tako, da je od tedaj dalje edini ustanovitelj oz. družbenik družba B. mednarodna špedicija d.o.o. M. S.. Tako ni mogoče slediti pritožbi, da bi lahko tožena stranka o prenehanju delovnega razmerja odločala šele potem, ko bi s tožnikom sklenila delovno razmerje, saj je bil tožnik dejansko ves čas zaposlen pri toženi stranki.

Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja kot trajni presežek, zato je pritožbeno sodišče v skladu s 368. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 , ki se v republiki Sloveniji uporablja kot republiški predpis) zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka odločalo na podlagi 1. odst. 166. člena v povezavi z 154. členom ZPP.