Jedro

Ob preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP se izkaže, da je v pisnem odpravku sodbe podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek sodbe je sam s seboj v nasprotju, v kolikor se z njim presojata upravni odločbi o višini priznane predčasne pokojnine, hkrati pa zavrača priznanje zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 17. 3. 1976 do 16. 3. 1977. Slednje, kljub temu, da za vsebinsko sojenje o zavarovalni dobi ni procesne predpostavke, niti ob pomanjkljivo postavljenem tožbenem zahtevku, ni mogoče šteti, da bi tožnica vtoževala kaj takega.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 24. 3. 2016 in št. ... z dne 10. 12. 2015 ter priznanje pravice do zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 17. 3. 1976 do 16. 3. 1977. Razloguje, da je bila predčasna pokojnina pravilno priznana in odmerjena po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se tožnici izplačuje v pravilnem znesku. Hkrati se v obrazložitvi sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/2012 z dne 21. 4. 2016 in utemeljuje razloge, zaradi katerih se zavarovalna doba iz naslova časa skrbi za otroka v prvem letu starosti ne šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Obrazlaga razliko med starostno in predčasno pokojnino, zmanjšanje tožničine predčasne pokojnine za 11,4 % zaradi manjkajoče starosti do predpisanih 65 let starosti ter pomen informativnega izračuna.

2. Tožnica izpodbija del sodbe o zavrnitvi priznanja zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 17. 3. 1976 do 16. 3. 1977 in posledično celotno sodbo. Sklicuje se na odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 5. 2008. Poudarja, da je toženec že priznal zavarovalno dobo za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti, in da naj bi 30. 11. 2015 izpolnila pogoje za starostno pokojnino, saj je dopolnila 59 let in 4 mesece starosti ter 39 let delovne in zavarovalne dobe brez dokupa. Čas skrbi v prvem letu otrokove starosti je priznan v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba in ni omenjen noben dokup. Pokojninska doba brez dokupa se pojavlja šele z novim ZPIZ-2, zato naj bi bila prikrajšana za pravice, pridobljene po ZPIZ-1. Sicer pa matere, ki so rodile pred sklenitvijo delovnega razmerja niso prejemale nikakršnega nadomestila za porodniško z obrazložitvijo, da takrat niso plačevale prispevkov kot zaposlene ženske. Meni, da med porodniško odsotnostjo nobena ženska, ki rodi v času, ko je v delovnem razmerju, prispevkov ne plačuje. Plačuje jih Republika Slovenija. 73,91 EUR je zanjo previsoko zmanjšanje glede na višino pokojnine. Ponovno prilaga odločbo z dne 20. 5. 2008, informativna izračuna izpolnitve pogojev in še nekatere druge listine od A4-A10. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper odločbo št. ... z dne 24. 3. 2016 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 10. 12. 2015. S slednjo je tožnici priznana pravica do predčasne pokojnine v znesku 574,43 EUR na mesec od 1. 12. 2015 dalje. Ker gre v sodno socialnih sporih v bistvu za presojo pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov tožene stranke, gre lahko tudi v obravnavani zadevi ne glede na laične tožbene navedbe le za spor o vrsti in višini priznane pokojninske dajatve.

Ne gre torej za spor "zaradi: priznanja pokojninske - zavarovalne dobe", kot ga je identificiralo sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijane sodbe, niti za sojenje o zavarovalni dobi za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 17. 3. 1976 do 16. 3. 1977. To obdobje je tožnici že všteto v zavarovalno dobo s pravnomočno upravno odločbo št. ... z dne 20. 5. 2008 (priloga A/2).

5. Ob preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) se tako izkaže, da je v pisnem odpravku sodbe podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena istega zakona. Izrek sodbe je sam s seboj v nasprotju, v kolikor se z njim presojata upravni odločbi o višini priznane predčasne pokojnine, hkrati pa zavrača priznanje zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 17. 3. 1976 do 16. 3. 1977. Slednje kljub temu, da za vsebinsko sojenje o zavarovalni dobi ni procesne predpostavke, niti ob pomanjkljivo postavljenem tožbenem zahtevku ni mogoče šteti, da bi tožnica vtoževala kaj takega.

Hkrati je v pisnem odpravku sodbe podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, saj se nosilni razlogi za zavrnilno sodbo nanašajo na presojo zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov. Celo več! Iz 5. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je bila predčasna pokojnina, ki je predmet tega sodno socialnega spora tožnici po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravilno priznana, odmerjena in usklajena in se izplačuje v pravilnem znesku.

6. Ker pritožbeno sodišče na absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je potrebno izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP razveljaviti že iz tega razloga in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zaradi razveljavitve sodbe iz navedenega procesnega razloga se do ostalih pritožbenih navedb v tej fazi ne opredeljuje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.