Jedro

Na podlagi določbe 138. člena ZPP se vročitev odvetniku kot pooblaščencu lahko opravi tudi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni.

Možnost vložitve revizije kot izrednega pravnega sredstva, vezanega na rok, ni takšna okoliščina, ki je v odvetniškem poslovanju, v skladu s standardom dobrega strokovnjaka, ne bi bilo mogoče predvideti, zato okoliščina, da so vodjo odvetniške pisarne nadomeščali odvetniški kandidati, ki izpodbijane sodbe niso označili kot zadevo, vezano na rok, ne izkazujejo opravičljivega vzroka za zamudo roka za vložitev revizije.

Izrek

I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II. Revizija se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. V zvezi z v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) po pooblaščencu dne 22. 2. 2010 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede revizije in hkrati tudi revizijo. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje revident navaja, da je njegov pooblaščenec izpodbijano sodbo dejansko prejel 22. 2. 2010, saj je bila napačno vročena na naslov Odvetniške pisarne A., B. in partnerji, C. Ulica 45, D., namesto pravilno na naslov odvetnik B.B., C. Ulica 45, D. V obravnavanem primeru je pooblaščenec odvetnik B.B., ki opravlja odvetniško dejavnost kot samostojen odvetnik in je samostojno sprejel pooblastilo in zastopanje revidenta. Odvetniška pisarna, kateri je bila poslana izpodbijana sodba, nima pravne subjektivitete in niti ne more biti nosilec pooblastila za zastopanje. Prvi odstavek 137. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP pa določa, da se odločbe, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo njemu, če ni v zakonu drugače določeno. Posledica takšne vročitve je, da se je pooblaščenec seznanil z izpodbijano sodbo šele potem, ko je iztekel rok za vložitev revizije, saj mu je administracija odvetniške pisarne ni izročila, temveč je bilo sodno pisanje dodeljeno vodji pisarne, odvetniku A.A., ki je bil v tem času na dopustu in je imel sicer urejeno nadomeščanje po odvetniških kandidatih, vendar samo za zadeve, ki so vezane na rok, ta zadeva pa glede na pravni pouk na sodbi ni bila označena kot taka, kar bi nedvomno bila, če bi bila vročena revidentovem pooblaščencu odvetniku B.B. 3. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

4. Zakon o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 – odl. US) v prvem odstavku 24. člena določa, da stranka, ki iz opravičenega vzroka zamudi rok iz 23. člena tega zakona ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Okoliščine za utemeljitev predloga je treba verjetno izkazati ob vložitvi predloga (tretji odstavek 24. člena ZUS-1).

5. Iz sodnega spisa izhaja, da je revident 5. 8. 2009 pooblastil za zastopanje odvetnika B.B., C. Ulica 45, D. Iz navedenega pooblastila izhaja, da je v glavi pooblastila navedena Odvetniška pisarna A., B. in partnerji, pod katero je navedeno ime B.B., odvetnik. Izpodbijana sodba je bila vročena na naslov: Odvetniška pisarna A., B. in partnerji, C. Ulica 45, D. 6. Zakon o odvetništvu – ZOdv v 35. členu določa, da se odvetniška družba lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba. Odvetniška pisarna A., B. in partnerji je, upoštevajoč navedbe revidenta, da nima pravne subjektivitete, torej civilna odvetniška družba. Iz dejstva, da je na pooblastilu z dne 5. 8. 2009 navedena tudi Odvetniška pisarna A., B. in partnerji, izhaja, da je odvetnik B.B. odvetnik - družbenik v navedeni civilni odvetniški pisarni (družbi). Na podlagi določbe 138. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, se vročitev odvetniku kot pooblaščencu lahko opravi tudi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni.

7. Pooblaščenec niti ne zatrjuje, da pisanje ni bilo vročeno skladno z določbo 138. člena ZPP niti, da naj bi določila družbene pogodbe civilne odvetniške družbe, sklenjene med družbeniki Odvetniške pisarne A., B. in partnerji, izključevala vročanje posameznim odvetnikom preko odvetniške pisarne. Zato po presoji Vrhovnega sodišča navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje o nepravilni vročitvi izpodbijane sodbe ne izkazujejo opravičljivega vzroka za zamudo roka za vložitev revizije, saj je bila izpodbijana sodba, glede na podatke v sodnem spisu, vročena skladno z določilom 138. člena ZPP.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi okoliščine, ki jih revizija navaja v zvezi z organizacijo pisarniškega poslovanja glede sodnih pisanj v Odvetniški pisarni A., B. in partnerji, ne izkazujejo opravičljivega razloga za zamudo. Opravičeni vzroki so po ustaljeni upravnosodni sodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. I Up 544/2001, I Up 856/2001, I Up 40/2002) okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.Naloga odvetnika oziroma odvetniške pisarne je, da svoje poslovanje organizira tako, da delo poteka nemoteno, tudi v času njihove odsotnosti. Vestnost in skrbnost njihovega poslovanja se presoja po standardu dobrega strokovnjaka. Možnost vložitve revizije kot izrednega pravnega sredstva, vezanega na rok, ni takšna okoliščina, ki je v odvetniškem poslovanju v skladu s standardom dobrega strokovnjaka, ne bi bilo mogoče predvideti. Zato po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina, da so vodjo odvetniške pisarne nadomeščali odvetniški kandidati, ki izpodbijane sodbe niso označili kot zadevo, vezano na rok, ne izkazujejo opravičljivega vzroka za zamudo roka za vložitev revizije.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo kot neutemeljen na podlagi šestega odstavka 24. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revizija je prepozna.

11. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje je bila na podlagi 138. člena ZPP vročena 20. 1. 2010 Odvetniški pisarni A., B. in partnerji, kot je to razvidno iz podpisane povratnice v sodnem spisu. Revidentov pooblaščenec je odvetnik - družbenik v navedeni civilni odvetniški pisarni (družbi). Po določbi drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP se v primerih, ko je rok določen po dnevih, vanj ne všteje dan vročitve ali sporočitve, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Po določbi prvega odstavka 112. člena ZPP pa se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden se rok izteče. Glede na navedene določbe ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se je v obravnavanem primeru rok za vložitev revizije iztekel dne 19. 2. 2010. Revident je vložil revizijo dne 22. 2. 2010, torej po izteku roka za vložitev revizije.

12. Vrhovno sodišče je zato v obravnavanem primeru revizijo zavrglo kot prepozno na podlagi 89. člena ZUS-1. K III. točki izreka:

13. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).