Jedro

Če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, opravi sodišče v postopku izvršbe rubež nepremičnine in ima zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe (čl. 211 ZIZ). Izvršilno sodišče torej ne opravi rubeža nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in ZIZ tudi ne predvideva, da ima dolžnik možnost "ugovora zoper rubež nepremičnin", ki so vpisane v zemljiško knjigo. Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi (2. odst. 9. čl. ZIZ), proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa je dolžnikovo pravno sredstvo le pritožba. V danem primeru torej ne gre za dovoljen ugovor in bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper rubež nepremičnin z dne 3.10.2005. Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu in predlaga pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep spremeni oz. razveljavi ter pritožbi dolžnika v celoti ugodi in izda sklep, s katerim se sklep o rubežu nepremičnin, ki niso bile zastavljene v korist upnika, to je parc. št. 1858, 1854, 28/6.S in 28/7.S, razveljavi. Navaja, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da je bil dolžnik oz. zastavitelj zaveden oz. preslepljen s strani upnika glede nepremičnin, ki se zastavljajo. Dolžniku je bil namreč s strani upnika prikazan zemljiškoknjižni izpisek za vl. št. 708 k.o. B., na katerem so bile navedene parc. št. 2137/6, 2147/1, 2137/4 in 2147/2 brez navedbe, da gre le za delni izpisek. Takemu izpisku je dolžnik zaupal in se ni spuščal v podrobnejše preverjanje resničnosti navedenih podatkov. Dejansko so bile v izpisku navedena le kmetijska zemljišča, za katera so se stranke dogovorile, da se v zavarovanje upnikove terjatve zastavijo. Šele kasneje, ko je v okviru te izvršbe zaradi ugotovitve vrednosti nepremičnin, ki so predmet izvršbe in prodaje, svoje delo opravil tudi cenilec gradbene stroke B. U., je dolžnik ugotovil, da gre za očitno pomoto in da so v vl. št. 708 še druge nepremičnine in ne le tiste, za katere je s sklepal sporazum o zavarovanju terjatev. To so stavbe v njegovi lasti, za katere ni bilo dogovorjeno, da se zastavijo v korist upnika. V sporazumu z dne 8.11.1995 o zavarovanju upnikove terjatve je navedeno le, da se zastavljajo nepremičnine iz vl. št. 708 k.o. B., podlaga za omenjeni sporazum je bil zemljiškoknjižni izpisek št. 869/95, v katerem so kot nepremičnine v vl. 708 k.o. B. navedene le in samo parc. št. 2137/6, 2147/1, 2137/4 in 2147/2. Če je verjeti listini v spisu, katere kopijo si je pridobil dolžnik, potem gre za izpisek brez pripisa, da gre za delni izpisek. Prava pogodbena volja strank, upnika in dolžnika, je bila, da se zastavijo samo navedene nepremičnine, glede drugih nepremičnin sploh ni bilo govora. Izvršilno sodišče je ob priliki reševanja ugovora zavzelo stališče, da edino pravo in resnično voljo strank predstavlja sporazuma z dne 8.11.1995 in ni jasno in nedvoumno ugotovilo, zakaj trditvam dolžnika in omenjenemu dokazu ni dalo vere ter zakaj je ugovor zavrnilo. Sodišče prve stopnje je napačno postopalo, ker je v tej izvršbi sprejelo predlog upnika za rubež in prodajo nepremičnin iz vl. št. 708 k.o. B., pri tem pa ni navedlo, da gre za poseg in izvršbo na točno določene nepremičnine, ki se nahajajo v tem zemljiškoknjižnem vložku. Če bi dolžnik prejel tak sklep o izvršbi, kjer bi bile taksativno naštete nepremičnine iz vl. št. 708, potem bi že tedaj in takoj uvidel, da gre za posege v njegovo premoženje, ki ga nikoli ni zastavil in bi že tedaj vložil ustrezen ugovor ali pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova (sporazuma strank o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah z dne 8.11.1995) dovolilo izvršbo na nepremičninah, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v A. v zemljiškoknjižnem vl. št. 708 k.o. B., z rubežem in prodajo nepremičnin. Dolžnik je s sklepom o izvršbi prejel tudi izvršilni predlog, v katerem je navedeno, da je predlagana izvršba na nepremičninah, vpisanih v vl. št. 708 k.o. B.. Proti sklepu o izvršbi je ugovarjal in sodišče je ugovor zavrnilo (list. št. 27 spisa) ter je sklep o izvršbi postal pravnomočen 3.9.2002. Dolžnik je 3.10.2005 vložil ugovor zoper rubež nepremičnin. Po določbi 167. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ se izvršba na nepremičnine opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Sklep o izvršbi v predmetni zadevi je bil zaznamovan v zemljiški knjigi (list. št. 17) in je postopek v fazi ugotavljanja vrednosti nepremičnin. Če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, opravi sodišče v postopku izvršbe rubež nepremičnine in ima zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe (čl. 211 ZIZ). Izvršilno sodišče torej ne opravi rubeža nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in ZIZ tudi ne predvideva, da ima dolžnik možnost "ugovora zoper rubež nepremičnin", ki so vpisane v zemljiško knjigo. Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi (2. odst. 9. čl. ZIZ), proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa je dolžnikovo pravno sredstvo le pritožba. V danem primeru torej ne gre za dovoljen ugovor in bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor zavrnilo, pa ni v škodo pritožniku. Pritožba zato ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ), pri tem pa se ni opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki niso odločilnega pomena.